Ne sprašujem po točnem obnašanju in besedah, da bi potem točno to dobesedno uporabil, ampak bi rad čim več primerov dejanj, obnašanja in besed, da bi si lahko ustvaril neko sliko, kaj je primerno in kaj ne ter kako okvirno bi naj stvari potekale.

Mislim, da se je tudi tovrstnih spretnosti, tako kot ostalih stvari v življenju, potrebno naučiti. Učimo pa se lahko na več načinov: z opazovanjem, skozi izkušnje, s preučevanjem teorije in s spoznavanjem primerov. Velika večina ljudi se teh stvari nauči skozi izkušnje. Vendar če nekomu na tak način ne uspeva – če poskuša in nikakor ne gre in ne gre (kot je to pri meni), se je potrebno obrniti k teoriji in preučiti primere kako postopajo ali bi postopali drugi, da ugotoviš, kaj delaš narobe in kaj moraš spremeniti.

To bi lahko primerjal z ostalimi veščinami in spretnostmi, kot je npr. smučanje. Velika večina ljudi se nauči smučati sama, s poskušanjem. Če pa nekomu ne gre in ne gre, rabi nakoga, da mu razloži, kako mora prenašati težo iz noge na nogo, kako mora izvajati zavoje, kako mora upogibati kolena, kako mora uporabljati palice, itd. Ena od možnosti je, da taka oseba povpraša za nasvet druge, na primer na forumu. Velika verjetnost je, da bo dobila konkretne nasvete, ki ji bodo pomagali. Če pa to vendarle ne bo pomagalo, naslednja postaja verjetno še ni psihoterapevt?

Res mi je žal, ker vidim, da se vsi zelo trudite in ste si vzeli veliko časa, da bi mi poskušali pomagati, pa nekako ne pridemo skupaj. Zato se vam opravičujem za “gnjavažo” in se vam zahvaljujem.[/quote]

Kompliciraš… Učimo se izključno s prakso.

Torej, očitno premalo smučaš. Kako te naj naučim smučat, če te nisem videl kako smučaš in kaj delaš narobe?

Ne sprašujem po točnem obnašanju in besedah, da bi potem točno to dobesedno uporabil, ampak bi rad čim več primerov dejanj, obnašanja in besed, da bi si lahko ustvaril neko sliko, kaj je primerno in kaj ne ter kako okvirno bi naj stvari potekale.

Mislim, da se je tudi tovrstnih spretnosti, tako kot ostalih stvari v življenju, potrebno naučiti. Učimo pa se lahko na več načinov: z opazovanjem, skozi izkušnje, s preučevanjem teorije in s spoznavanjem primerov. Velika večina ljudi se teh stvari nauči skozi izkušnje. Vendar če nekomu na tak način ne uspeva – če poskuša in nikakor ne gre in ne gre (kot je to pri meni), se je potrebno obrniti k teoriji in preučiti primere kako postopajo ali bi postopali drugi, da ugotoviš, kaj delaš narobe in kaj moraš spremeniti.

To bi lahko primerjal z ostalimi veščinami in spretnostmi, kot je npr. smučanje. Velika večina ljudi se nauči smučati sama, s poskušanjem. Če pa nekomu ne gre in ne gre, rabi nakoga, da mu razloži, kako mora prenašati težo iz noge na nogo, kako mora izvajati zavoje, kako mora upogibati kolena, kako mora uporabljati palice, itd. Ena od možnosti je, da taka oseba povpraša za nasvet druge, na primer na forumu. Velika verjetnost je, da bo dobila konkretne nasvete, ki ji bodo pomagali. Če pa to vendarle ne bo pomagalo, naslednja postaja verjetno še ni psihoterapevt?

Res mi je žal, ker vidim, da se vsi zelo trudite in ste si vzeli veliko časa, da bi mi poskušali pomagati, pa nekako ne pridemo skupaj. Zato se vam opravičujem za “gnjavažo” in se vam zahvaljujem.[/quote]

Si mogoče kdaj prebral še kakšno drugo temo poleg te svoje? Verjetno nisi, ker bi v nasprotnem primeru ugotovil, da ko pride do človeka in medčloveških odnosov, zadeve niso niti približno preproste in jih ni mogoče stlačiti v neki okvir, kot je to na primer smučanje, kjer so ključni elementi kot so sneg, smuči in strmina vedno enaki, zato je posledično možno razviti neko veščino. Seveda se tudi ljudje ponavljamo, vendar je vseeno v vsakem primeru nekaj posebnosti, zato je toliko bolj pomembno, da sočloveka začutimo, to pa je nekaj, ker ti ne znaš in očitno niti pod razno ne razumeš oziroma nočeš razumeti. Ker očitno želiš primer, ti bom opisal kar svojega prijatelja, ki ti je izjemno podoben. Tudi on je prepričanja, da se je možno nekaj naučiti iz prakse oziroma da je “dejting” neke vrste utečen postopek, pri katerem se moraš samo naučiti “čudežnih” besed in imeti dovolj izkušen. Posledično je v zadnjem letu povabil na pijačo že cel kup deklet, končalo pa se je vedno katastrofalno, saj je vsako dekle drugačno in zato ne more “aplicirat” prejšnje izkušnje. Najbolj tragično pri vsem skupaj je, da je sedaj tako obupan, da hkrati flirta tudi s tremi dekleti na enkrat, pri čemer ni pošten niti do sebe, saj mu dekleta večinoma niti niso všeč (presentljivo, a ne?). Sedaj mi ponosno razlaga, kako gre na pijačo čisto brez pričakovanj in ga zavrnitev niti malo ne prizadene. Jaz ga samo postrani pogledam, rečem pa popolnoma nič, saj je gluh za vse nasvete (tako kot ti), saj sam sebe ne dojema kot problem. Verjetno te zanima, zakaj mu ne uspe? Razlogov je cel kup: od tega, da punce posiljuje s tem, če sta par še preden se prvič poljubita (to je običajno že na drugem zmenku); do tega, da je nekomunikativen (vsak ko pride do žensk), dolgočasen, nesamozavesten, zaprt/hladen, prikrito agresiven in kar je še najpomembnejše – ženske prezira in jih niti pod razno ne dojema kot enakovrednega partnerja, čeprav trdi drugače. Vse to izvira iz vzorcev, ki se jih je naučil od očeta alkoholika (sam je sicer strogi abstinent) in ponižne matere, ki ga prenaša. Logična rešitev pri njem je tako samo ena: da spremeni naučeni vzorec. Osebno sem mu že svetoval, da naj si poišče pomoč. Menda si jo tudi je, kar pa močno dvomim, saj je postal samo še večji, oprosti izrazu, kreten, saj je sedaj do punc samo še bolj nesramen (čisto pri vsaki najde neko napako, tako da iz vsake zavrnitve izhaja kot “zmagovalec”).
Kar se tiče terapevta, še vedno menim, da je najboljša rešitev, Vem pa, da ti je že sama misel neprijetna, saj nisi sposoben svojih težav in občutkov deliti s tretjo osebo…forum je v tem primeru dobro “zatočišče”, saj se lahko skrivaš za anonimnostjo. Na tvojem mestu se s tem sploh ne bi obremenjeval. Kot vidiš nisi edini, vendar pa večina ne naredi popolnoma nič in rajši “krivdo” zvali na druge. Kako boš v končni fazi ravnal, je čisto tvoja odločitev, kot bodo tudi tvoje posledice, ki jih boš nosil. Kakšen je pa trenutni rezultat pa vidiš sam: temo si odprl pred štirimi meseci in še vedno si na isti točki. Je to dovolj velik argument ali boš rajši počakal še kakšno leto, da prideš do istega sklepa?

Imam občutek, da se že malo norčujete iz naju a ne sadni 🙂 Če ti jaz prilepim par preigravanj Mesija ali pa zabijanj Jordana mogoče prehitevanj Šumaherja a boš pol to lahko ponovil. A misliš da je vse v posnemanju drugih ?
Lahko prebereš sto knjig, pogledaš dvesto filmov pa še vedno lahko ostaneš na isti točki. Sem bil zraven, ko je moj prijatelj ženskar na ulici osvojil poročeno žensko s tremi otroki. Zame nekaj nenormalnega zanj pa običajen postopek osvajanja. Pa mi ni jasno, kdaj je bil tisti trenutek, ko mu je “podlegla”.
Sem razmišljal o tem kaj sta napisala Robi in Twilight.
To kaj je Robi napisal sem predelal že pred par leti, točno vem kdo sem, kaj je moj domet in kaj si želim. Maske so že davno padle in lahko bi se reklo, da živim v realnosti. Imam svoje slabe in dobre lastnosti. Imam svoje probleme na katere pa se ne oziram tako kot bi se verjetno moral. Recimo to, da še nisem bil na zmenku in da še nisem imel punce zame sploh ne predstavlja nekega problema, kot si nekateri tukaj predstavljate. Oziroma moje življenje ni nič slabše zaradi tega. Ne vem bi se moral mogoče bolj sekirat zaradi te zadeve? Bi se moral še bolj trudit v tej smeri in kako? Ne me razumet narobe, si želim punce in tudi družine ampak, da bi z vso silo poskušal z glavo skozi zid pa se mi tudi ne zdi smielno.
Glede Twilighta pa takole. Sem razmišljal in se ne spomnim kdaj sem do punce pristopil prav z namenom, da bi jo osvojil. Do vseh se obnašam enako tudi do tistih, ki so mi všeč. Ne vem, če sem kdaj kateri na kakšen poseben način hotel pokazati, da mi je všeć. Zato sem verjetno tudi dostikrat narobe razumljen. Mogoče pa zato potem punce, ki so mi všeč ne odajajo signalov iz katerih bi lahko sklepal, da sem jim všeč. Ali pa so signali tako “šibki”, da bi jih lahko zaznali samo profiji. Vsekakor me zanima kakšna je razlika pri tebi, ko se pogovarjaš s punco, ki ti je všeč in s tisto, ki ti ni ?

@katenjka: še enkrat neizkušenost ni vzrok najinih težav ampak posledica nečesa drugega. In ko bo odpravljen vzrok potem tudi odprava posledic ne bo težava a ne. Ni mi problem, če moja punca ve za mojo “hibo”. Tiste, ko to moti se pač ne bodo zanimale zame a ne. Zaradi tega pa se svet ne bo nehal vrteti. Vsem pa res ne mormo bit všeč.

@pikolina: registriran kot Roger.Rabbit :).

brez_punce, zakaj pa potem res ne obiščeš kakšnega psihoterapevta, če praviš, da si finančno dokaj dobro stoječ, pa da malo “premeljeta” skupaj te navidezno nerešljive težave, mogoče ti bo v veliko pomoč.

O moj bog, zdaj mi pa še rečeš, da se norčujem iz vaju ? Hvala lepa, po vseh teh postih, ki sem vama jih namenil, dobim potem tako zahvalo. In mimogrede, ta tip, ki zaustavlja punce je eden izmed najboljših na youtubu in ogromno ljudem je že pomagal, to lahko vidiš že samo, če bereš komentarje spodaj. Pa ne nabijaj mi o nogometu, ker se še preveč dobro spoznam na to igro ( Messi nima pojma o dribljanju, ima samo dobro kontrolo nad žogo ). Nisem rekel, da moraš izvesti enako kot on, lahko pa treniraš, da boš vsaj približek temu. Najbolj pomembno je, da se trudiš in da nikoli ne obupaš. Misliš, da je ta tip že na začetku bil tako dober v osvajanju ? Ne ne, veliko dela je vložil v to, verjemi. Preveč sta prepričana vase, da je osvajanje punc za vaju nekaj tujega, nedosegljivega. Že preko pisanja oddajata negativno energijo in tako razmišljanje vaju nebo pripeljalo nikamor.

@brez_punce
mešaš jabolka in hruške pa še papriko.
Stvar je primerljiva ampak ne v lastnostih, ki jih ti navajaš kot primerljive. Jaz sicer ne bom trdila, da je zate nujno iti k psihoterapevtu, ima pa jonny v primeru svojega prijatelja zelo prav. Ampak tukaj ničesar ne ve nihče o tem, kakšen si ti. Nikoli ne napišeš ničesar o sebi, nikoli nič o punci, kakšna naj bi bila, da bi ti bila všeč. Se tako visoko ceniš ali tako nizko? Ti je vseeno, kakšna je? Izmed 3,5 milijard žensk na svetu , s takimi ali drugačnimi na zunaj izraženimi geni, s takimi in drugačnimi geni, ki jih potencialno prenesejo na svoje potomce, bi ti bil s tisto, ki bi ti prva rekla ja? Ali bi se s tem začelo to, o čemer piše jonny?
Enkrat si napisal, da boš začel navajati konkretne primere, pa si mislim da samo enega (pa tudi konkretni primer ne pove, kdo in kaj si, samo situacijo, v kateri se znajdeš). Se nočeš razkrivat s tem(to sicer razumem) ali si toliko vzvišen nad vsem, da se še vedno trmasto zaganjaš v sicer prilično krhka lesena vratca, ki se pa s silo ne odprejo ampak z drugimi postopki(ne zdaj speeet postopki) ?

@Roger.Rabbit
Ne vem, če se res zavedaš, da je neizkušenost posledica in ne vzrok za tvoje težave, sicer ne bi spraševal, kaj si punce mislimo o ‘nekom takšnem’. Mogoče sem pa narobe sklepala. V zadnjem postu izgledaš kot nekdo, ki nima problema, ki je trenutno pač, ne sicer po lastni izbiri samski, ampak čisto ok živi. No to je tudi edino prav, mogoče spet sklepam zdaj narobe.
Meni se ne zdi nič narobe, da se isto obnašaš do vseh punc, to je zelo prav. Tako kot se obnašaš do mame, sestre, se kasneje obnašaš v partnerskem odnosu…tako pravijo oni zgoraj omenjeni terapevti.
Tisti, ki ti je všeč, pa to pokažeš kot Roger.Rabbit, ne pa tako kot Twilight ali Marko ali jonny, ali Sadni 🙂 In če ji ta način ne bo všeč, se pač en bo zanimala zate, in posledično ti ne več zanjo, a ne. Zaradi tega pa se svet ne bo nehal vrteti. Vsem pa res ne mormo bit všeč.
No zdaj mogoče izgleda, da se zafrkavam…

To seveda ni res niti slučajno.
Če bi bilo to res, bi bilo na tem svetu še malo slabše.

Ljubezen je stvar…pojem…karkoli, s katero se da komplicirat se komplicira, se jo daje po čisto nepotrebnem na piedestal, se z njo manipulira, se jo pometa s smetišnico v koš ali pod preprogo.
Ampak tema tukaj ni ljubezen, ampak postopek da bo izgledalo, da sta dva skupaj…ljubezen je tu zadnja stvar…no nekje pod preprogo bi se mogoče našla…ali pa še tam ne.

Razlika je v mojem počutju ter tako tudi v njenem.

Zadnjič mi je na misel prišla ena zanimiva opazka – sigurno si že (smo že vsi) slišal, ko se nekdo pritužuje ala “Vsi so isti/ vse so iste”. Med vrsticami bi rekel, da ta izjava pomeni, da se je tej nesrečni osebi (dajva ji rečt oseba X), ki se pritožuje, že spet zgodilo nekaj istega v odnosih, kot že večkrat. Pa če mi tako zelo verjamemo, da so vsi različni in da je to čar posameznika, da je edinstven, kako je mogoče, da dve različni osebi tako podobno reagirata do osebe X? Zato, ker oseba X tako reakcijo sprovucira s svojimi stavki in mimikami. Zakaj nekomur vsaka da telefonsko številko, samo zato, da ko jo pokliče, se ne javi? Ali pa čez čas ugotovi, da so vse imele fanta? Ali pa se po poljubu deklič totalno umakne? Zato ker ta fant ima eno nesigurnost, katero vedno nosi s sabo iz ene ‘zveze’ v drugo in v vsaki novi ‘zvezi’ sprovucira enako reakcijo. Zato je pomojem najbolj pomembno vedet, kaj bi sploh s katero žensko počel, preden se ji približaš – ker tako je največja verjetnost, da boš ji že od vsega začetka dajal prave znake.

Po mojem je ultimativen premik takšen: punca me zavrne=počutim se grozno; kaj pa če to vejla tudi v obratno smer: počutim se grozno=punca me zavrne? Je potem: počutim se odlično=punca me sprejme? Probi. 😉 Kaj te stane, če se enkrat ne bi osredotočal na svoje probleme ampak preprosto užival v nekem pogovoru in sam diktiral ali napeljeval, v katero smer se bo odnos razvijal?

To seveda ni res niti slučajno.
Če bi bilo to res, bi bilo na tem svetu še malo slabše.

Ljubezen je stvar…pojem…karkoli, s katero se da komplicirat se komplicira, se jo daje po čisto nepotrebnem na piedestal, se z njo manipulira, se jo pometa s smetišnico v koš ali pod preprogo.
Ampak tema tukaj ni ljubezen, ampak postopek da bo izgledalo, da sta dva skupaj…ljubezen je tu zadnja stvar…no nekje pod preprogo bi se mogoče našla…ali pa še tam ne.[/quote]

Saj ne govorimo o ljubezni, ampak o pristopanju. Meniš da se “kako pristopiti k punci” nauči z piflanjem teorije?

Mogoče govorit o ljubezni je v tem primeru prehitro in neumno, bi pa lahko mogoče o izražanju in pritegovanju naklonjenosti…ampak to ne gre na splošno. Če pa že, pa je lažje bolj teoretično kot praktično…teorija je ideja, abstrakcija; praksa je njena realizacija, objekt. Tu pa ni dovolj informcij ne o enem ne o drugem, potencialno kompatibilnem objektu. Zdaj boljše?
Če ne, pa so tisti filmčki na you tubu.

Mogoče govorit o ljubezni je v tem primeru prehitro in neumno, bi pa lahko mogoče o izražanju in pritegovanju naklonjenosti…ampak to ne gre na splošno. Če pa že, pa je lažje bolj teoretično kot praktično…teorija je ideja, abstrakcija; praksa je njena realizacija, objekt. Tu pa ni dovolj informcij ne o enem ne o drugem, potencialno kompatibilnem objektu. Zdaj boljše?
Če ne, pa so tisti filmčki na you tubu.[/quote]

Kaj naj ti rečem? Kompiciraš. Ni to piflarski predmet na faksu. 🙂
Zagledaš luštno punco v lokalu, diskoteki, na ulici.. Pristopiš do nje in načneš pogovor. Simple as that.
Ni čudno da tukaj nekateri imajo tako velike probleme s pristopanjem če se pa piflajo namesto da bi nekaj naredili..

Glej, ja, to je en od tukaj boljših nasvetov, brez dolgih romanov in naumljenih filozofiranj, ampak mislim, da ni za vsakogar. Razumem, da ima nekdo lahko probleme s tem, kako ogovorit, da ne bo izpadel prepotenten ali nesramen ali čuden ali nato nezainteresiran…zato sem jaz predlagala nekaj drugega, no sem že preveč ppisala o tem.
Meni se tudi zdi neumno gledati prebirati vse mogoče knjige, (posebno revije in instant internetne članke) o osvajanju, obnašanju, vedenju, gledati romantične filme, španske telenovele…čeprav je to lahko v pomoč… je tudi v škodo, beg nekam, zguba časa…
Sadni je predlagal tiste you tube filmčke…tudi to ni slabo.

Brez teorije pa ni prakse…s tem se upam, da strinjaš, pa če si še na tako aplikativnem faksu 🙂

Ta teorija nam je že vsem dana. Kaj misliš kako so to delali takrat, ko interneta še ni bilo, kjer bi si lahko te teorije prebral? 😉

Ta teorija nam je že vsem dana. Kaj misliš kako so to delali takrat, ko interneta še ni bilo, kjer bi si lahko te teorije prebral? ;)[/quote]

Točno tak, teorija nam je dana. Problem je samo v današnji družbi, ki je polna osebnih frustracij, dvomov, strahov, ljudje ne verjamejo v svoje sposobnosti, ne vejo kaj je prav in kaj narobe, v glavnem, zmedeni. Neiskrenost, pretvarjanje in podobne maske so velika ovira v današnji družbi.

Delno ti je že Twilight odgovoril. Jaz bi samo še nekaj stvari dodal….

Prav to je ponavadi največji problem, ker vsi razmišljajo —> kaj če,…... Te dve besedi je treba enostavno izbit iz glave… In kaj potem če izpadeš čuden? Punco po vsej verjetnosti vidiš prvič in zadnjič v življenju… Pač poskušaš. Ne pomeni da bo vedno uspelo kot v romantičnem filmu, ampak to še ni razlog za obupati. Kot je bilo že večkrat povdarjeno na tem forumu je največji problem naš ego, ki je lahko prizadet ob zavrnitvi.

You tube filmčki? To je samo ena varianta. Eden od milijon možnih načinov kako pristopiti h punci. Že spet ponavljam…. Treba je biti spontan in se ne na pamet učit nekih filmčkov…

Zdaj ne vem, zakaj se tako spravljate na to, kar sem pisala, je to mogoče nasvet, naj neham pisat 🙂
Če se poskusim malo opravičit, samo dvomim, da bo šlo 🙂

@Twilight: malo si provociral, ali pač?
ko še ni bilo interneta, pa tudi zdaj, ko je, se medčloveških odnosov, odnosov med spoloma, odnosa do samega sebe in zavedanja vsega tega učimo, še preden vemo zase, od staršev, prijateljev, učiteljev, znancev, sodelavcev, nadrejenih, podrejenih (ja tam je to težko, žal, ampak bi se morali)…kaj je primerno, vljudno in obratno, moramo sprejeti za svoje, po svoje malo modificirati, da postanemo mi in to je bolj kot ne to. Nekateri to preveč in potem imajo v odnosih težave, ni nujno, da v partenrskem odnosu…poznam en primer v družini, kjer je partnerski odnos prilično lep, res, je, da je on popustljiv, ampak se imata zelo rada, problem ima ona z drugimi, in drugi z njo. On jo pri tem tolaži, pa ne preveč uspešno.

@Marko: ni problem samo v današnji družbi, problem je brezčasen, tukaj se razpravlja o problemih posameznika, ki ima pač z določenimi predpisi obnašanja probleme, jih ne zna ne more noče sprejeti…nekomu je to čudno, nekomu je to nenavadno, nekomu je to običajno, nismo vsi isti…to je blagoslov in prekletsto hkrati.

@jp1991
prvič, to, kar si ti napisal, da se učimo izključno s prakso…čisto splošno, ni res pa konec.
drugič, tiste filmčke sem izpostavila zato, ker je nanje letela kritika, da se Sadni iz njunih
problemov norčuje, kar mislim, da ni res, ker so pravzaprav to, po čemer sta spraševala.
3. stvar ni tako preprosta. Lahko jo ti tako jemlješ, če si npr bolj flegmatik…sploh, če imaš,si imel punco, jemlješ pristop do punce čisto drugače, kot nekdo, ki je po možnosti 10 let starejši, pa je še ni imel.
Punce nekatere znajo biti tudi fajn zlobne…če bo hecno izpadel, se bo norčevala, in ne bo ostalo samo pri tem, da jo je srečal prvič in zadnjič in nihče ne bo o tem nič vedel. Spet, mogoče , (to je sicer zelo prav) zaradi sebe, ker ne more igrat nekoga, kar on ni, ne bo sprobaval čisto vsega…toliko o učenju po principu poskusov in napak…no malo razmisli…to zna izpast smešno, da ne napišem patetično…to ni problem ega ob možni zavrnitvi, ampak enostavno vendar moraš biti najprej iskren in zvest samemu sebi.

Pravzaprav sem hotela za razliko od večine tukaj napisat, da se mogoče ni smiselno nekaj opgumljat, iskat neko zunanjo motivacijo in se izpostavljat v prvo frontno črto, dokazovat ne vem kaj ne vem komu…poskušat od jutra do do večera s taktikami vseh možnih prijateljev, znancev, neznancev na internetu, strokovnjakov s področja medčloveških odnosov(ti so najboljši 🙂 )
…fajn, zdaj je dolg dan 🙂
da to je problem, kki sta ga izpostavila onadva, in da smo punce pravzaprav iste, mogoče imamo še večje probleme…da smo punce pač tudi čisto običajne človekinje, ne pa zvite lisice 🙂 …včasih so sicer rekli ‘ ljudje, ženske in otroci’, no danes pa je nekak že uveljevljeno , ‘odrasli in otroci’ 🙂
V glavnem , da ni smiselno komplicirat tam, kjer to ni smiselno, ampak, tam, kjer je…To se pravi, bit neobremenjen, dokler gre za odnos do neznank, neznancev in ga potem prekinit ali pa razvijat na podlagi skupnih interesov, v prijateljstvo zaradi prijateljstva kot takega, v odnos fant punca…komplicirat se lahko začne šele takrat, pa še takrat ni nujno 🙂

Strah, strah in še enkrat strah… In kaj potem če se bo norčevala? Kaj potem če te bodo prijatelji malo zafrkavali? Če ne prej, bo že po enem mesecu vse pozabljeno.

Strah, strah in še enkrat strah… In kaj potem če se bo norčevala? Kaj potem če te bodo prijatelji malo zafrkavali? Če ne prej, bo že po enem mesecu vse pozabljeno.[/quote]

Ne ni samo strah…kaj ga bo strah pred neznankami? Kaj naj zdaj neznanke cuka za lase in krilo, da bo pritegnil pozornost in da bo dokazal, da je ‘dovolj pogumen’? A ni boljše, če se samo normalno z njimi pogovarja, saj pa ne rabi nič drugega naredit že takoj prvič no.
Napisal je, da nima malo priložnosti, ko sreča kako punco, in on ne ve, kako bi ji nakazal, da mu je zanimiva…ja pa…malo počasneje no…ne pa takoj z mečem pa še brez ščita v napad.
Sploh je pa in star malo več kot ti…aja točno, zato ga je treba opogumit. Ja saj res.

Zavrnitve, njenega mišljenja, mišljenja okolice, morebitnega norčevanja….

Nič ni treba dokazovati. Če mu je že toliko da si dobi punco, potem naj nekaj naredi na tem, če ne pa nič!

Ti imaš rad zadnjo besedo:) 🙂 No sej jaz bom nehala 🙂

Zavrnitve, njenega mišljenja, mišljenja okolice, morebitnega norčevanja…. [/quote]
Torej, ne. Ne gre samo zato, samo ti priročno citiraš samo to, kar ti pač ustreza 🙂

Nič ni treba dokazovati. Če mu je že toliko da si dobi punco, potem naj nekaj naredi na tem, če ne pa nič![/quote]
Se ne strinjam, da mu ni treba ničesar dokazovati. Naj dokazuje, da je dober človek, če je, sicer na dokazuje, da ni 🙂

Pogost problem programerjev: veš, kaj moraš naredit, ne veš pa kako. In potem študiraš teorijo, pa poskušaš, pa spet malo študiraš…potem ugotoviš, da bi bilo tako malo lažje pa malo manj dela, nekaj seveda ne bo tako kot bi moralo bit, približno nekaj pa….potem pa ti kolega pove, da je on naredil isto stvar v trikrat krajšem času in na čisto preprost način, je pa čisto vse, kar mora delat.
Kolega ti da svoj program, ti popraviš ime. Ampak to ni to, ali pač?
Problem ni nujno trivialen. Problem ni nujno kompleksen. Kolega ni nujno bolj pameten. Samo nima v glavi tistih fiksacij, ki bi mu jemale čas in spanje in to naredi v nekem času.