Naš ni hotel na tabore, ker se med sošolci ni dobro počutil in ni hodil. V 7. se je odločil, da gre in je šel. Z mojo obljubo, da če ne bo za zdržat, da ga pridem iskat. Prvi dan je še šlo, drugi dan je rekel, da bo poskusil še en dan, tretji dan še en in je zdržal 5 dni. Letos sem mu ravno tako obljubila, da ga pridem iskat, če bo hudo in je tretji dan že pozabil domov poklicat. Tudi jaz misli, da otrok mora vedeti, da starš stoji za njim ne glede na kar koli.

Naš ni hotel na tabore, ker se med sošolci ni dobro počutil in ni hodil. V 7. se je odločil, da gre in je šel. Z mojo obljubo, da če ne bo za zdržat, da ga pridem iskat. Prvi dan je še šlo, drugi dan je rekel, da bo poskusil še en dan, tretji dan še en in je zdržal 5 dni. Letos sem mu ravno tako obljubila, da ga pridem iskat, če bo hudo in je tretji dan že pozabil domov poklicat. Tudi jaz misli, da otrok mora vedeti, da starš stoji za njim ne glede na kar koli.[/quote]

Jaz pa mislim, da otrok, pri katerem je bojazen, da bo tretji dan hotel domov, na taboru sploh nima kaj iskat. Pa upam, da ste se zmotili in ste mislili pri sedmih letih, ne v 7. razredu.

Ker potem je pa tole že patološko. Da pride 12., 13.-letnega fanta mamica iskat v tabor, ker revež ne zdrži. Čez 2,3 leta pa se pričakuje, da so sposobni iti v drug kraj v srednjo šolo, med same tujce. Resnično upam, da je pomota.

Naš ni hotel na tabore, ker se med sošolci ni dobro počutil in ni hodil. V 7. se je odločil, da gre in je šel. Z mojo obljubo, da če ne bo za zdržat, da ga pridem iskat. Prvi dan je še šlo, drugi dan je rekel, da bo poskusil še en dan, tretji dan še en in je zdržal 5 dni. Letos sem mu ravno tako obljubila, da ga pridem iskat, če bo hudo in je tretji dan že pozabil domov poklicat. Tudi jaz misli, da otrok mora vedeti, da starš stoji za njim ne glede na kar koli.[/quote]

Jaz pa mislim, da otrok, pri katerem je bojazen, da bo tretji dan hotel domov, na taboru sploh nima kaj iskat. Pa upam, da ste se zmotili in ste mislili pri sedmih letih, ne v 7. razredu.

Ker potem je pa tole že patološko. Da pride 12., 13.-letnega fanta mamica iskat v tabor, ker revež ne zdrži. Čez 2,3 leta pa se pričakuje, da so sposobni iti v drug kraj v srednjo šolo, med same tujce. Resnično upam, da je pomota.[/quote]

Pa dobro – kaj je z vami?! A res niste sposobni dojet, da ni cel svet enotno urezan in ukrojen in da vsakomur pač vse ne paše?! Kvantna fizika? Očitno, za mnoge. Imate ve vse ljudi enako rade? Greste z vsakim za en tedne nekam? Zakaj pa ne? Saj ste odrasle babe, boste pa ja zdržale ne teden kjerkoli, s komerkoli, a ne? Matr, ste “patološke”!

Imam 4 otroke. Na šolske kolobocije je hodila samo starejša hči, 3. otrok. Vsi ostali so se raznih šol v naravi in podobnega sranja branili z vsemi štirimi. Vsi so taborniki oz. skavti od 5 letih dalje. Nikoli se ni noben oklepal moje “kikle”, ampak s šolo so šli samo na tisto, kar je bilo pribito nujno obvezno, na vse ostalo so se požvižgali. Najmlajša je šla pri 9 letih za 12 dni na Nizozemsko s skavti, brez pisnit, ampak v šolo v naravi ni šla, pa da si jo prelomil. Najstarejši je šel na vse seanse v srednji šoli in na faksu, na vse terenske vaje – v OŠ ni šel s šolo NIKAMOR. V OŠ so si otroci hudo različni in pač ni nujno, da se vsi dobro počutijo med sošolci. Eni se, eni se pa ne – in kaj?! Bomo zdaj ukazali, da morajo vsi uživat v nečem oz. da morajo tja, tudi če jim je na smrt zoprno?! Zakaj točno pa? Zaradi popadkov parih osebkov, ki menijo, da so odkrili toplo vodo in bi jo radi drago prodajali? Malo morgen. Sama sem in še vedno otrok zahtevam, da mi povedo nek konkreten razlog, zakaj nekaj bi ali ne bi. Utemeljitev, razlago – daj, prepričaj me. Do zdaj so me. Če je devetletna deklica sposobna sama, z nahrbtnikom, ki ji sega krepko čez glavo, it čez celo Evropo v družbi 4 vrstnic in vodnika, sama postaiti svoj šotor, sama skuhati obrok in sploh posrbeti za vse, tudi v dežju in nevihtah, potem si upam zelo smelo trditi, da z njo nil popolnoma nič narobe, pa če prešprica vse “šolevnaravi”. Če otroci uživajo v družbi vsrtnikov, s katerimi delijo podobne interese, se verjetno ne bodo branili druženja z njimi. Če pa jim je njihova družba zoprna, pa tudi ne vem, zakaj bi morali zaradi nekih bednih principov it nekam in se skrajno nelagodno počutiti samo zato, da bo nekdo rekel, da je bil na nekem dogodku.

Enim se dogaja v življenju bistveno več, kot neka kvazi “šola v naravi”.

Naš ni hotel na tabore, ker se med sošolci ni dobro počutil in ni hodil. V 7. se je odločil, da gre in je šel. Z mojo obljubo, da če ne bo za zdržat, da ga pridem iskat. Prvi dan je še šlo, drugi dan je rekel, da bo poskusil še en dan, tretji dan še en in je zdržal 5 dni. Letos sem mu ravno tako obljubila, da ga pridem iskat, če bo hudo in je tretji dan že pozabil domov poklicat. Tudi jaz misli, da otrok mora vedeti, da starš stoji za njim ne glede na kar koli.[/quote]

Jaz pa mislim, da otrok, pri katerem je bojazen, da bo tretji dan hotel domov, na taboru sploh nima kaj iskat. Pa upam, da ste se zmotili in ste mislili pri sedmih letih, ne v 7. razredu.

Ker potem je pa tole že patološko. Da pride 12., 13.-letnega fanta mamica iskat v tabor, ker revež ne zdrži. Čez 2,3 leta pa se pričakuje, da so sposobni iti v drug kraj v srednjo šolo, med same tujce. Resnično upam, da je pomota.[/quote]

Ne, nisem se zmotila in da, gre za 13 letnika! Gre za otroka, ki hodi na tabore za nadarjene ali na kamp s klubom brez problema! V šoli se počuti ogroženega med sošolci, mogoče tudi zaradi tvojega po materi nevzgojenega otroka!

In zakaj potem hodi??????

Pa ne boj se bojih pleničarjev, no. Saj ti nič nočejo.

Saj do 7. ni hodil! V 7. so se sošolci začeli malo več ukvarjati s sabo in malo manj z drugimi, zato je šel z mojo obljubo, da če ne bo za zdržat, ga pridem iskat. Ti le glej, da ne bodo tvoji pleničarji na eni ali na drugi strani!

Joj, kak omejen folk. ‘Zanimivo in polno življenje’ je zanje enako, da moraš okrog skakat ko ena opica, z vsako pasjo procesijo. Osebo, ki je povedala, da teh džumbusov ne mara, označijo za ‘nezaintereisrano in dolgočasno’.

Pač, kopica avš, ki se jim sanja ne, kaj je dejansko uživat v miru in tišini, biti sam s sabo, neodvisen od filanja svoje energije na nekih ‘dogajanjih’ in kopici folka. Tipične predstavnice plitke družbe, ki drugega kot to, da se mora nekaj dogajat, ne vidi.

Moja sestrična je točno taka. Ima samo par res dragih ljudi, najraje je sama – tam pa ustvarja take stvari, ki jih te plitke, nedozorele babnice še od daleč ne bi niti razumele.

Vsi resni in dozoreli ljudje so rabili velika obdobja samote, ker v samoti pride stik s sabo. Vsi kreatorji in znanstveniki so bili taki tipi, vase potegnjeni, ker so rabili mir.
Vsak res inteligenten človek se je vedno umikal od plehkih množic in te so bile vedno preplehke, da bi ga razumele.

Itak je jasno, da te plehke babe, ki dlje v lifu od žurov, šopinga in nekih ‘izletkov’ ne vidijo (ene par izjem je tu, njim pardon za tako oznako, ne leti nanje), tega ne bojo nikoli razumele. Še nikoli niso in nikoli ne bodo.

Lahko samo povem, da se meni otroci, tudi, če so stari 12 ali 13 let stari, ne zdijo razvajeni, če ne gredo v šolo v naravi. Imam hči, 13 let staro, 7.razred. Kot mala je hodila na počitnice h sestričnam, starim staršem, za kakšen dan tudi h prijateljici. V drugem razredu so šli na kmetijo za eno noč, to je šlo. Nato pa je sledilo 5 dnevno bivanje v domu, kamor je šla. Bilo jo je res strah, vendar je odšla. Prvi dan me je klicala, kako super je. Drugi dan pa se je vse polomilo. Zbolela je, vendar vem, da je k tem prispevala psiha, oziroma domotožje. Pa smo jo prišli iskat, saj drugače ni šlo. Takrat se je vse podrlo, tam je dobila zares slab vtis in tudi prenočevanja so se končala. Na 6 dnevno bivanje v 5.razredu ni šlo. Vendar se mi res brez pomena zdi, da 10 letne otroke pošljejo v drugo državo, za 6 dni vse stike pa prepovejo. Tudi zbolela je, imela visoko vročino, vendar saj pravim, psiha. Na Pokljuko smo se odločili, da bo raje doma, oziroma pod pogojem, da je obiskovala pouk. Pa je. Imela se je super. To leto se je tudi spet navadila prenočevanja pri prijateljicah. Tega se zelo veseli, rada prespi pri njih in tudi velikokrat. Potem pa je sledilo 5 dnevno bivanje na Ptuju. Veselila se je, 3 dni pred odhodom pa jo je stisnilo. Vedela sem, da je brezupno, zakaj bi jo silila? Povedala sem ji, da lahko ostane doma, trpela pač ne bo. Pa je vztrajala, moram iti, vseeno je, če trpim, razočarala bom atija, vsi se bodo posmehovali. Pa sem rekla, da je vseeno, boljše to, kot da trpi. Kar je res, nekatere bi potrebovale malce sočutja. Potem pa sva se zmenili, da jo pripeljem šele v sredo, pa bo do petka tam, boljše kot nič. Da bo vsaj videla in doživela, čeprav 3 dni.. Pa je blo, bomo videl, zdej to leto, ne bo tabora, potem pa spet. Upam, da bo pomagalo, vseeno pa boljše to, kot pa, da joka cele noči in trpi!

Meni se zdijo tile tabori čisto brez veze, večina otrok jih tako ali tako ne mara, ker so že naveličani počitnic, kaj pa naj bi dosegli z enotedenskim bivanjem od doma pa mi tudi ni jasno. Razen tega, da imajo učitelji dodaten teden prosto. To je sindikalni turizem na račun staršev in stiske otrok ter bi ga bilo treba ukinit. Med svojimi že skoraj neskončnimi počitnicami naj raje za kakšen dan prevzamejo otroke – bo za vse ceneje, manj stresno in predvsem bolj koristno.