Zakaj priporočaš takšno kombinacijo vadbe? In kakšen naj bi bil anaeroben trening (predvsem, koliko časa naj bi trajal)?

Odgovor ni enostaven. Najlažje je napisati upoštevaj nasvet.
Na kratko.
Aerobni in anaerobni trening izrabljata energijo na različne načine in iz različnih energetskih virov. Pri tem so aktivna različna mišična vlakna(počasna in hitra) v odvisnosti od višine in trajanja obremenitve.
Prav zaradi te različnosti je boljše, da se vadi oba dva sistema, ker se drugače telo zelo hitro adaptira na vadbo enake intenzivnosti in trajanja. Ko se telo adaptira na določeno višino obremenitve se napredek ustavi.
Prav zaradi tega mora biti vadba raznovrstna in postopno stopnjevana….

Vem, kaj je aerobni in kaj anaerobni trening. Da je treba za napredek vaditi tudi anaerobno, tudi vem. Ampak da je kar polovica treningov v anaerobnem območju, se mi zdi pa veliko, zato vprašam.

Kdo pa je rekel, da je polovica(časa) treninga v anaerobnem območju?
Govora je bilo o številu treningov.
Če se omejimo na anaeroben trening pri vzdržljivostnih športih kjer višina utripa določa stopnjo obremenitve, potem takemu treningu rečemo intervalni trening. Vsak, ki se razume na intervalne treninge ve, da je skupni aktivni del treninga dolg od nekaj minut do naj večvečkrat okoli 20 min(odvisno od dolžine intervalov). Ostalo je ogrevanje in ohlajevanje. Torej smo v anaerobnem področju zelo malo časa.

Če govorimo o anaerobnem treningu s pomočjo uteži, potem tu govorimo o zelo velikih obremenitvah in malem številu ponovitev. Čeprav je zaradi kratkotrajne visoke obremenitve naš utrip še vedno v aerobnem področju se vadba izvaja anaerobno, ker potrebujemo trenutno veliko energije in ni časa, da bi se ta energija proizvedla aerobno s izgorevanjem maščob.

Torej sem te prej narobe razumela. Je pa tudi to, o čemer govoriš v nadaljevanju, verjetno le splošen nasvet in tudi tvoji treningi npr. pozimi potekajo drugače kot spomladi.
Glede na nick sklepam, da se resno ukvarjaš s kolesarstvom. Kako približno potekajo tvoji treningi v zimskem obdobju?

Vsak tisti, ki se na bilo kakšen način udeležuje tekmovanj, rekreativnih, veteranskih ali “pravih” v različnih obdobjih vadi različno. Te osebe ne vadijo s primarnim namenom, da bi shujšale in boljše izgledale. Njihov cilj je doseganje čim boljšega rezultata. Teža in videz so sekundarnega pomena.

Sedaj je za “poletne” športe čas baznega treninga. To pomeni največji delež aerobnih treningov in vadbe za pridobivanja moči, brez klasičnih anaerobnih intervalnih treningov, ki se začnejo vsaj za mene komaj v drugi polovici februarja, boljše rečeno v začetku marca.

Torej od pomladi naprej polovica treningov anaerobno. Po svoje se sliši smiselno, ampak verjetno je treba telo na tako pogosto anaerobno vadbo navaditi, da ne pride do poškodb (dejavnost je tek). Priporočaš kakšen poseben način stopnjevanja, da ne bi pretiravala?
Hvala za odgovore.

Poznam veliko tekačev in kolesarjev, ki že leta trmasto vztrajajo na velikem volumnu treninga oziroma edino merilo so jim pretečeni/prevoženi kilometri. Nikakor nočejo dojeti, da je bolj pomembno trenirati krajši čas pri višji intenzivnosti, kot veliko pretečenih/prevoženih kilometrov pri zmerni intenzivnosti. To se dela v veliki meri sedaj v zimskem času in samo en do dvakrat tedensko pozneje. Vse ostalo mora biti neka vrsta krajših intervalnih treningov. Intervalni treningi morajo biti 48 ur narazen, da imamo dovolj časa za regeneracijo do sledečega intervalnega treninga. Vmes je najbolj pogosto lažji aerobni ali regeneracijski trening.

Če želimo napredovati moramo v obdobju izgradnje in predtekmovalnem obdobju narediti dva do tri intervalna treninga na teden + en daljši aerobni trening + en fartlek + trening vaje za moč. Na dan počitka pa regeneracijski trening ali nič.

Najbolj pomembno od vsega je pravilno določiti tip, število ponovitev, dol.trajanja in dol.počitka intervalnega treninga glede na naše slabosti, ki jih želimo izboljšati ali cilje, ki jih želimo doseči..

Kot priprava na intervalne treninge se v zimskem času uporablja fartlek tip treninga, ki se počasi vedno bolj stopnjuje.
Ker so intervalni treningi dosti krajši kot dolgi tek zmerne intenzivnosti je skupna tedenska obremenitev enaka, večinoma je celo manjša torej ni posebnega strahu od poškodbe, učinek pa je dosti boljši, ker postanemo močnejši in hitrejši, tudi na daljše proge, celo v maratonu.

Hvala, kolesar1. Torej nekje do februarja ali marca (odvisno od temperatur) nabiranje kilometrine, tudi (a ne samo) s fartleki, potem pa začetek intervalnih treningov.
Kako dolge intervale pa priporočaš za izboljšanje časa na polmaratonu? Bi bilo v redu za začetek 200-metrski, potem 400 in tako naprej do 1.600 metrov?