Pozdravljena “Zvončica”,

najprej iskrene čestitke za trud, ki si ga vložila, da si prišla na današnjo težo. Verjamem, da ti ni lahko imeti te kg, so pa za telo potrebni in zdravi.
Telo je zaradi hujšanja in stradanja doživelo velik šok. Kljub temu, da imaš redne obroke in da imaš stabilno težo bo lahko trajalo nekaj časa še, da bo menstruacija redna. Lahko nekaj mesecev lahko tudi več let. Vendar bi bilo vseeno dobro, da greš na pregled h ginekologu. Le on lahko izključi še kakšen drug dejavnik za odsotnost menstruacije. Če bo ginekolog rekel, da je fizično s tvojim telesom vse v redu, potem lahko narediš le to, da vklopiš potrpežljivost.
Pišeš tudi, da si zelo v stresu in pod pritiskom, da imaš potrebo po nadzorovanju vsega okoli sebe. Ali lahko svoje občutke s kom deliš? Hodiš h komu na pogovore? To bi ti lahko pomagalo, da se malo razbremeniš in mogoče poiščeš še kakšno dodatno strategijo za sproščanje napetosti s katero si dnevno obdana. Razmisli o tem. Če pa že hodiš pa podeli to z osebo h kateri hodiš.
Res si lahko ponosna nase. Želim ti, da bi še naprej vztrajala zase na tej poti.

Vse dobro,

Tatjana

Pozdravljeni!

Hvala za odgovor. Sem se odločila, da bom počakala še kakšen mesec, če pa je do takrat še ne dobim, pa bom, kot ste sami predlagali, poiskala pomoč pri ginekologinji (čeprav res upam, da se bo ta čas pojavila).

Drugače pa obiskujem psihologinjo, s katero se ponavadi vsaj malce pogovarjava o tem, čeprav mora večinoma bolj spraviti iz mene, kaj me teži, ker nerada govorim o tem, kaj me teži (in namesto tega raje o tem, kaj mi je uspelo), ker me je ponavadi sram vsega tega, da še vedno nimam kontrole nad hrano in se včasih še vedno, kadar mi je hudo, zatečem k njej, čeprav se s tem že kar nekaj časa bolj ali manj uspešno spopadam, a je to kljub temu še vedno tista zelo črna pika, ki me teži. Nekako se poskušam s stresom in težavami spoprijemati z gibanjem (tekom, sprehodi, …), vendar se nekako včasih popolnoma izgubim in potem se mi zdi zaman že samo živeti tu. In kot sem že rekla, me še tako grozno obremenjuje, da se še vedno nisem odrešila tega zatekanja k hrani in potem k slabi volji prispevajo še tile kilogrami, s katerimi se še nisem ravno sprijaznila in tako sem nekako … v strahu, da bi se dodatno zredila, shujšati pa mi niti ne uspe in me je groza vsega tega, ne morem pa nikomur zaupati. Posebej zato, ker če zraven tega povem, da menstruacije nimam, bi moji domači znoreli, pa če bi jim 1000x razložila, da nisem sama kriva, ker imam dovolj kilogramov. Zase še preveč.

No, saj vem, da je za vse moje težave potreben čas in čas in čas in sprijaznjenje, pa bo šlo počasi dalje, vendar me to vsaj zadnje dni grozno obremenjuje in včasih že čisto obupana ležem v posteljo, ker me je obupno strah kilogramov in mi v glavi kriči samo še to, da bi se morala shujšati in se bolje kontrolirati, pa še tega ne znam. In nekako se v teh trenutkih počutim tako zelo poražena, ker domači že menijo, da sem zdaj zdrava, nimajo pa pojma, kakšna bitka se kljub mojemu porejenemu telesu odvija v moji glavi. Ampak nekako se tolažim, da je vse to normalno in je pač čez to očitno treba … Bom pa vzela na znanje vaše besede in se pogovorila s svojo psihologinjo konec avgusta, ko sem znova naročena, do takrat pa … No, verjetno mi ne preostane drugega, kot da poskušam in poskušam in se poskušam prebroditi čez vse to. Čeprav me je nekako strah, da ta glas nikoli ne bo odnehal, ker sem nekoč verjela besedam, da je tako le, ko si globoko v vsem tem in si na nizki teži, ko pa prideš iz tega, se nekako izboljša. Verjetno je res, da sem vsaj malce bolj pozitivna, vendar pa so moje misli še krutejše, ko pride do tega in sem še bolj obupana, ker nimam nadzora in se mi zdi, da nikoli nikoli več ne bom ničesar zmogla in sem tako zelo jezna na vse, ki so me pripravili do zdravljenja, še najbolj pa sama nase, ker sem verjela nečemu, kar …

Ah, dovolj negative. Upam, da se bo vse to vsaj malo končalo, da ne bom kar naprej dvomila o vsem tem, in začela verjeti, da je vse v redu in da delam korake naprej in se ne bom samo še redila in redila in redila …

Bi se vam pa rada še enkrat zahvalila za vse vaše nasvete in vzpodbudne besede! Res so mi veliko pomenile!

Zvončica živjo,

nimaš se česa sramovati. Hrano uporabljaš kot način za reševanje določenih težav. In normalno je, da to zdaj tudi še rabiš. Nič ni narobe s tem, da še ne moreš spustiti tega. To je način kako si v težkih situacijah zase našla rešitev ko nikjer nič drugega ni bilo. Bo izzvenelo tudi to. V vmesnem obdobju pa skušaj biti čim bolj potrpežljiva do sebe.
Praviš, da ne moreš vsega povedati psihologinji. Ljudje potrebujemo različno obdobje, da razvijemo nek občutek varnosti ob nekom. Sicer ne vem, koliko časa že hodiš k njej. Je potrebno eno obdobje, da se začutimo varne, je pa fino, da o tem tudi z njo skušaš spregovoriti. Da odpiraš tudi takšne teme. Ni nujno, da je razlog v njej ali v vajinem odnosu. Ampak npr., če skozi svoje življenje nisi mogla nikomur zaupati ali, da te je kdo izdal, potem ni nič nenavadnega, da težko zaupaš. Tudi ona si mora zaslužiti, da ji boš ti zaupala.
Tvoji občutki so v tem obdobju res normalni. Teža se ti je popravila, misli so se pa okrepile. Bodo izzvenele, res bodo. Skušaj biti iskrena glede svojih misli do psihologinje, da pogledata potem skupaj, kaj bi ti v takšnih trenutkih pomagalo zdržati ta pritisk, ki ga misli vršijo v tebi. Praviš, da se bojiš, da ne boš ničesar dosegla. Pa si že toliko. In vsak dan, ko ti uspe obdržati težo, ki jo imaš, je dosežek. Vsak dan, ko daš hrano v usta je dosežek. In tudi jeza je običajna. In življenje je veliko več kot le hrana. Razmisli malo o tem kaj si včasih rada počela, kaj te je včasih veselilo ali kaj si si včasih želela delati, početi, zase. In potem izberi vsaj 1 stvar od tega v tem tednu in to naredi zase. Počasi in postopoma.

Okrevanje ni lahek proces. Ni lahko delati na sebi. Vendar ti gre zelo dobro. Verjemi vase in si zaupaj. Si na pravi poti!

Pošiljam ti lep pozdrav,

Tatjana

Pozdravljeni!

Nisem odpisala na vaš prelep odgovor, ki mi je dal polno zagona in me nekako prepričal, da sem začela bolj sprejemati samo sebe, ker sem upala, da se bom lahko zahvalila in se hkrati pohvalila z dobro novico. In zdaj je tu. Ja, danes zvečer sem končno po šestih mesecih znova dobila menstruacijo. In občutki? Prvi je bil nasmeh in nekak ponos, da mi je uspelo, da bo zdaj končno v redu, da sem očitno končno naredila eno stvar prav in je uspelo. In potem takoj naslednji, ki se je pomnožil in kvadriral in … je bil tisti očitajoči. Da sem se očitno morala zrediti, da moram takoj shujšati, da … Nekako najhujše je dejstvo, da se po malem že ves čas trudim, da bi čisto malo shujšala, ampak mi ne gre, kar je grozno. Dobro, ponosna sem na dejstvo, da se očitno nisem mogla zrediti, ker še vedno spravim vse hlače na rit, čeprav nisem hodila teč vsak dan, namesto tega sem skoraj vsak dan hodila in tek pustila samo za 1-3x tedensko telovadbo, kadar mi je pač zapasalo. In poleg tega sem nekoliko uspešnejša s hrano. Počasi se učim, kaj mi paše in kaj ne. Opažam, da mi zjutraj najbolj paše sadje, da moram velikokrat v naravo in se tako pomirim, razmišljam sama o sebi in se imam raje. Še vedno imam napade, ko jem in jem, vem, da je to verjetno glavni razlog, zakaj ne shujšam, ampak počasi poskušam ugotavljati, zakaj včasih preprosto ne gre, da se ne ustavim. Trudim se, da grem ven, da se za nekaj časa zaposlim, da to mine, da namesto tega, da se zatečem k hrani, rešujem probleme s tistimi osebami, ki te probleme delajo. Torej, en velik plus zame :). Poleg tega pa sem upoštevala vaš nasvet, da moram početi stvari, ki jih želim. In namesto ene stvari v tednu, sem prešla kar na eno stvar vsak dan; vsak dan naredim oz poiščem eno stvar, ki me je osrečila, da je dan lepši.

Danes je eden mojih boljših dni, seveda pa so tudi popolne katastrofe. In ne vem, zakaj točno se vse te katastrofe začenjajo ravno 3. ali 4. dan v tednu. Jutri je torej moj ogroženi dan, ampak se bom res trudila, da pridem skozi in sama sebi dokažem, da ni nobene take stvari, kot je “nevarni dan v tednu”.

Torej, tole je moj uspeh, čeprav ima ta uspeh malce grenak priokus, glede na to, da mi zdaj že eno uro odmeva v glavi, da moram nujno shujšati, da nisem za nič dobra, ker mi v dveh mesecih ni uspelo shujšati, da sem grozljivo debela itd. No, ampak bo minilo. Upam. Samo želim si, da bom enkrat ob menstruaciji resnično vesela, brez tistih obupanih misli, da sem čisto pogrnila samo zato, ker sem jo dobila.

Želim vam lep dan in polno energije!

Zvončica dvomi bodo prisotni še kar nekaj časa in po eni strani imamo vsi ljudje dneve, ki so katastrofalni. Skušaj si v teh dnevih reči, da bo tudi ta dan minil, ker je res, da vsaka kriza mine. In si za te dni, ki so po tvojem katastrofalni naredi kak načrt kaj bi ti lahko pomagalo – vendar takrat, ko si v dobri koži in se dobro počutiš. Npr. načrt za primer krize. Predvsem pa deli občutke v pogovoru z ljudmi, ki jim zaupaš in ob katerih se dobro počutiš – ali se jim učiš zaupati.
Iskrene čestitke za ves tvoj trud. Največ kar lahko narediš zase je, da se učiš iz dneva v dan negovati in skrbeti zase. Da se učiš kako se sprejeti z vsemi napakami, ki jih dnevno narediš. Kajti nihče ni popoln. In tudi ti ne moreš biti popolna. Si pa perfektna takšna kot si, z vsemi napakami vred.

Resnično ti želim vse dobro,

Lepo pozdravljena,

Tatjana

živjo!
stara sem 15 let visoka 168cm in tehtam tam od 49 do 50 kil …
pred nekaj mesci sem hotela samo malo izboljšati formo a potem sem nehala jesti toliko sladkarij in se telovadila preko yt kjer imajo programe za utrjevanje mišic ..tehtala sem 53.5 in v 3 mescih izgubila 3 kile približno ..zdaj pa se že nekaj mesecev dogaja da imam slabšo menstruacijo ..ta mesec pa je sploh še nisem mela . ponavadi ko jem se potem takoj sekiram koliko sem pojedla in če se bom zaradi tega zredila saj bi rada imela lepo postavo .prosim če mi katera lahko pove ali imam motnjo prehranjevanja in kako dobiti menstruacijo nazaj . ?

Pozdravljeni, ga. Tatjana!

Imam nekaj vprašanj. Stara sem 16 let in pol. Prvo menstruacijo sem dobila nekaj mesecev pred 16. rojstnim dnevom. Sklepam, da sem jo tako pozno dobila zaradi motenj prehranjevanja – prenizke teže. Nato sem se malo zredila in dobila prvo menstruacijo. Težava pa je v tem, da sem drugo menstruacijo dobila sele zdaj, po malo manj kot 10 mesecih. Zanimajo me vzroki za neredno menstruacijo, saj imam zdaj normalno telesno težo. Je možno, da je vzrok za neredno menstruacijo tudi stres? Kljub normalni telesni teži je dolgo trajalo, da sem se sprejela takšno kot sem in se nisem več videla kot debelo. V kolikšnem času naj bi se menstrualni ciklus uredil oz. ali to pomeni, da je z mano kaj narobe? Kaj naj storim? Ali obstaja možnost, da se bo sedaj, ko sem izbrala bolj zdrav življenjski slog (zmerna in raznolika prehrana, ukvarjanje s športom), ciklus uredil?

Opravičujem se Vam za tooooliko vprašanj un se Vam lepo zahvaljujem za Vaš odgovor in Vaše nasvete.

Lp, Eleonore 🙂

Pozdravljena Zaskrbljenka,

izguba menstruacije je den izmed simptomov, ki se pojavi, kadar je zaradi hujšanja telesna teža prenizka. Že prej tvoja teža ni bila ravno visoka, vendar je očitno odgovarjala tvojemu telesu. Opažanje, da je šibkejši tok kot v preteklih mesecih je znak, da je tvoje prehranjevanje nepravilno in telo ne dobi vseh snovi, ki jih potrebuje za normalen razvoj. V kolikor ne boš pričela jesti rednih obrokih se lahko zgodi, da jo boš v celoti izgubila za dalj ačsa kot le en mesec. Napovedati točno kdaj bo menstruacija nazaj ni možno. Telo samo začuti kaj mu odgovarja in kaj ne. In v tem trenutku ti sporoča, da ne skrbiš dobro zanj. Si prenehala jesti samo sladkarije ali tudi druge hranilne snovi? Kako je obroki?

lp

Tatjana

Pozdravljena Eleonore,

v obdobju odraščanja imajo lahko nekatera dekleta neredne menstruacije na začetku, lahko pa tudi nekaj let. Ne poznam razlogov za to, ti pa svetujem, da greš na pogovor h ginekologinji in ti bo lahko iz prve roke razložila kaj se dogaja. Tudi nisem prepričana, če je bil razlog, da si dobila prvo menstruacijo pri 16 letih v neredni prehrani. Lahko, da je to imelo vpliv, ker običajno vpliva, je pa možno tudi, da gre pri tebi kot pri mnogih ženskah za neredne menstruacije. Nekatera dekleta prvega mesečnega perila ne dobijo vse do 18. leta starosti, pa tudi potem lahko imajo neredne menstruacije kar nekaj časa.
Predlagam ti, da obiščeš ginekologa/ginekologinjo, ki ti bo odgovoril/a na vprašanja bolj natančno kot ti lahko jaz.
Je pa res, da so redni obroki pomembni za uravnoteženost telesa. Torej nadaljuj z redno prehrano. Tudi, če imaš neredno menstruacijo so redni obroki potrebni. Lahko, da bo trajalo tudi še nekaj časa, da se to uredi. Verjamem, da je stresno. Skušaj pogledati kaj bi ti v vmesnem obdobju ta stres pomagalo sprostiti, zmanjšati, kako bi se lahko umirila ob vsem tem.

Vse dobro.

Tatjana

Pozdravljeni,

Stara sem 20 let, zadnje tri mesece mi je menstruacija zelo zamujala, vendar je kljub temu prišla. Zadnji mesec pa menstruacije ni bilo, dobila sem le majhen krvav izcedek, ki se je pojavil ˝po presledkih˝ (vsak drugi dan – trajalo nekje 3 dni). Shujšala nisem nič, zredila pa prav tako ne.
Kaj bi to bilo? Bi bilo bolje, če obiščem ginekologa?

Hvala za odgovor.

Lep pozdrav

Pozdravljena Mandy,

dobro bi bilo, da greš h ginekologu na pregled, da izključi morebitne težave.

Vse dobro,

Tatjana

Pozdravljene!
Stara sem 14let imam 50kg in 166cm. Sem bol drobne postave, vendar imam menstruacijo že od 11leta. Menstruacija je bila dokaj redna,čeprav je vedno za mujala nekaj dni, ali celo 1teden. Tokrat mi zamuja že skoraj 1mesec. Nevem kaj bi lahko bil vzrok, nisem imela spolnih odnosov, nisem pod velikim stresom. Zanima me kaj naj naredim in če je priporočljivo jemati tablete za pospešitev menstruacije in če jih lahko dobim v lekarni brez obiska zdravnika/genekologa.

Pozdravljeno dekle33,

ne bi svetovala jemanje tablet brez pregleda. To ne priporočam, ker ne veš kaj se dogaja in kaj sploh bi ti pomagalo. In lahko bi ti celo prej škodilo kot koristilo. Predlagala bi ti posvet pri ginekologu, mogoče pregleda niti ne bo opravil. Vendar ne bi bilo slabo, če se greš psovetovat, boš še najbolje vedela, na čem si.
Si mogoče v zadnjem času izgubila na hitro kaj kg, hujšala? To bi lahko bil razlog, če si hujšala. Ali pa, če tudi nisi vendar, če si na hitro izgubila telesno težo?
Razlogov je lahko več, lahko pa tudi ni nekaj posebnega. Vendar bo samo ginekolog lahko tisti, ki bo vedel zagotovo kaj in kako. Če hočeš biti res prepričana kaj je na stvari ti svetujem, da greš na pregled.

Lepo pozdravljena,

Tatjana

Pozdravljeni!
najprej se vam zahvaljujem za odgovor. V zadnjem času nisem izgubila veliko kg. Sem pa ugotovila,da nimam teka za hrano in zato jem bolj malo. Sem brala po forumih o tem in sem zasledila, da je ženski zamujala kar 3mesece (meni že skoraj 2) in ji je genekologinja povedala da ima porušen hormonski sistem. Mogoče je tudi pri meni podobno. Ampak res si ne želim obiskati genekologinjo. Vsaj ne pri teh letih. Sploh pa če povem mami bo vsa iz sebe in iz tega naredila celo dramo. Potem me bo pa imela cel mesec na kontroli in me hranila kot da bi stradala celo življenje.

Pozdravljena dekle33,

praviš, da nimaš teka in zato bolj malo ješ. Kako pa gledaš na izgubljene kilograme? Si zadovoljna s tem, da hujšaš?
Ni dobro, da se primerjaš z drugimi. Kar velja za druge osebe ni nujno, da bo veljalo tudi zate, pa čeprav so si sipmtomi še kako podobni. Lahko, da gre za izgubo menstruacije zaradi izgubljenih kilogramov. Praviš, da nimaš teka-kaj točno to pomeni? Ali lahko pomanjkanje teka povežeš s kakšnim dogodkom, situacijo, ko si opazila, da drugače ješ?
Izguba menstruacije je prvi znak, da telo ne dobi dovolj hranilnih snovi. In potem primanjkuje hrane tudi za normalen telesni razvoj organov, rast idr. če ne ješ dovolj. Lahko pride do resnih posledic, če dolgoročno ne vnašaš dovolj hrane v telo – in izguba menstruacije je že ena izmed njih.
Razumem, da ne želiš iti h ginekologinji. Kaj pa k osebni zdravnici? Npr., da naredi pregled mogoče še za ščitnico, krvi, da ugotovi kakšno je stanje telesa. Bi to bilo zate bolj sprejemljivo?

LP

Tatjana

Ne, ne ne jem zato, ker bi hotela shujšati, s svojo težo sem popolnoma zadovoljna. Po razmisleku menim, da bi res morala vložiti več truda v prehranjevanje, da bo moje telo dobilo dovolj hranilnih snovi. Če ne bo rezultatov se bom opogumila in šla k genekologinji. Najlepša hvala za vašo pomoč.

Lep pozdrav 🙂

žiujo… ker me začenja skrbeti in sem zadnje čase neoliko negotova glede vsega sem se odličila da z vami delim mojo zgodbo in prosim za svetovanje :/

septembra bom imela 16 let, vsoka sem 166 cm in pred začetkom “hujšanja” sem imela 45 kg.. vedno sp mi vsi govorili kakko sem suha in presuha, me spraševali če sem anoreksična itd.. ne, takrat je bilo še vse v redu, moja posava je bila laho bi rekli popolna, imela sem tanek pas in malce bokov skraka bila je v rredu.. januraja 2014 pa sem se odločila, da bi rada izgubia samo kakšen kilogram (maxx do 43 kg) in da bi rada imela nekaj mišic zato sem si rekla da nebom več jedla sladkarij in da bom vsak dan naredila nekaj vaj, začela sem telovadi ( vsak dan) nato pa sem se odločila da bi rada na hitro shujšala in sem 14 dni jedla samo naprimer jabolko in pomarančo na dan.. rekla sem si da bom to počela samo 14 dni… ampak nevem zakja se nisem mogla ustavit, in to je postal moj naćin življenja… v šoli nisem več jedla in doma sem rekla, da sem jedla v šoli, da nisem lačna,… povečala sem svojo telesno aktivnost in sicer vsak dan sem hodila teč ali pa na dolge sprehode po 1 uro.. začela sem delati vaje za mišice,… in obremenjevala sem se in se še z vsakim grižjajem kar sem pojedla, takoj sem mogla pokurit z telovadbo,.. nekje v juliju so ti opazili tudi doma ampak sem vedno našla nek izgovor. začelo me je skrbeti ko je moja teža padla na 40 kg ( zadnji teden 39.9 kg ) menstruacije pa nimam že 3 al 4 meesece se niti ne spomija več.. ne počutim se v redu če nisem lačna, kadar prveč pojem se zelo obremenjujem in neprestano se opazujem v ogledalu če sem se kaj zredila.. sama sebi sem postala moteča z vsem tem obremenjevanjem.. zadnji mesec poskušam jesti vse razen mesa in oglikovih hidratov, kar pomeni da jem samo sadje in zelenjavo ter oreške na vse načine.. vsi so opazili da sem bolj suha kot sem bila prj in me sparšujejo e sem v redu, jaz pa se ne upam nobenemu povedat za moje probleme. zdaj mi je sicer moja postava všeč ampak me je strah da se bom zredila nazaj ,.. :(( nevem če sem anoreksična, nočem bit amapak tako pač je in strah me je kaj bo z mano, takoj me zazebe in hitro sem utrujena 🙁
.
prosim svetujte mi kaj naj storim, lep pozdrav

BJ

Pozdravljena BJ,

izgubila si veliko kg kar ni dobro za tvoje zdravje. Pojavilo se je že veliko posledic zaradi tega, ker vnašaš v telo premalo hrane in to resno vpliva na tvoje zdravje in ti tudi škoduje. Moje mnenje je, da pri tebi gre za hudo obliko anoreksije, saj ti je teža padla daleč pod mejo normalne, menstruacije že nekaj mesecev nimaš, to da te zebe je posledica tega, ker se telo nima s čim ” ogrevati” po domače rečeno. To je tako kot če bi hotela, da bi peč gorela brez da bi zakurila ogenj. Lahko ti resno škoduje še bolj kot ti že in ogrozi tvoje zdravje dolgoročno, če pa ne boš ukrepala in boš s tem nadaljevala pa se prav lahko zgodi, da bi tudi umrla zaradi podhranjenosti ali pa druge posledice stradanja. Tega ti ne pišem zato, da bi te namerno prestrašila, ampak na podlagi tega kar si napisala ocenjujem, da je situacija resna.
Značilno za motnje hranjenja je tudi strah pred tem, da bi se zredila. Tvoje telo se razvija in boš še zrasla, seveda v kolikor boš jedla temu primerno. Če pa ne boš vnašala hrane, pa se lahko zgodi, da se bo vse ustavilo – tudi razvoj, posledice bodo pa dolgoročne. Dobro bi bilo, da bi si poiskala pomoč in govorila o tem kar se ti dogaja s svojimi starši. Potrebno bi bilo, da greš k osebni zdravnici, da te fizično pregleda in oceni kako resno je stanje za tvoje telo. Da boš dobila malo boljši vpogled v to kar se ti dogaja si lahko prebereš knjigo Ko hrana ni več hrana – poglavje o anoreksiji. Najbolje pa bi bilo, da si poiščeš strokovno pomoč in svetovanje, kjer ti bodo pomagali in to čim prej. Nekaj naslovov kam se lahko obrneš najdeš tudi pod temo Kam po pomoč v Sloveniji.
Upam, da se boš borila zase. Če boš želela še kaj mi piši.

Vse dobro,

Tatjana

Pozdravljeni,
Imam eno vprašanje in sicer imam 19 let in sem anoreksična. Že skoraj 8 let nimam menstruacije, sem jo pa prvič dobila kar zgodaj pri 11 letih. Potem je po enem letu prenehala verjetno zato, ker mi je teža upadala. Imam tudi že prvo fazo osteoporoze. Že več let hodim na terapije in mi gre na boljše. Ampak imam zdaj eno nujno vprašanje. Pred parimi dnevi sem imela nezavarovan seks in me zanima, če bi me moralo v mojem stanju skrbeti glede nosečnosti?
Najlepša hvala!

Pozdravljena Emma,

ne vem kaj naj ti odgovorim na tvoje vprašanje saj nisem ginekolog. Glede na težave, ki jih omenjaš sicer dvomim, da bi do nosečnosti lahko prišlo, vendar pa ti 100% zagotovila ne morem dati.
Predlagam ti, da se greš posvetovat h ginekologinji. Drugače pa lahko pri ginekologinji dobiš tabletko proti zanositvi, vendar jo moraš vzeti v 24h ali 48h po spolnem odnosu da do nosečnosti ne pride. O času nisem čisto prepričana, lahko vprašaš svojo ginekologinjo za podrobnosti. Druga možnost pa je, da čez čas narediš test nosečnosti, da boš to možnost zagotovo izključila.
Želim ti vse dobro,

lp

Tatjana