IVF MAJ/JUNIJ 2016
Pozdravljene 🙂
Malina postavila si temelje (hvala za to) in izginila 🙂 . Lepo, da si se oglasila. Ja, tako kot si rekla dejstvo je, da imaš že otroka in je absolutno drugačen pristop k celotni zadevi. Kar si napisala “enkrat pač ugotoviš, da gre življenje mimo tebe, ker je ves fokus na tem”, kako se strinjam s to trditvijo sploh s tem “ves fokus je na tem”. In iz tega izhajam, da komaj čakam na četrtek ko bom končno vedela. Lahko bi test naredila, a ga ne bom. Se bom kr gor soočila s svojo prihodnostjo, da ta fokus mal odmaknem, ker je resnično naporno. Hvala za tvoje držanje pesti, sporočim v četrtek :).
Isabela nič te ne bojo dlesni matrale, samo pogumno po poti ;).
GoodMoon kako si? So že kakšni znaki?
Drage moje, lepo bodite. En velik objem.
Pozdravljene…imam še eno vprašanje…kako ste urejale zadeve v službi? Glede staleža, koliko ste razlagale v službi? Imam redno zaposlitev, vendar totalno nerazumevajoče lastnike podjetja. Za vse predhodne obiske bolnišnice (posvet, ultrazvok,…itd.) sem dajala dopust. Vsi vemo kaj nam je na prvem mestu, pa vendar me zanima, kako ste se ve soočale s to problematiko ;).
Se tipkamo 🙂
Lp ISABELA
jaz nikoli nisem dajala dopusta. Vedno vzamem bolniško. Tudi šefu vnaprej povem kdaj in koliko časa me ne bo. Kaj počnem vedo vsi, ki vprašajo ali jih zanima, šefu sem pa itak že takoj povedala. Tudi delo mi tako planira, da ga v času postopka ni veliko.
Predlagam da se vsedeš dol in pogovoriš s šefom, ni tak baubau, razen če je res smet od človeka, pol mu pa tak nič ne pomaga….
Malina :)…si me nasmejala s smetjo hehe…sem razumela. Zadeva je takšna, da ko sem bila na histeroskopiji in laparoskopiji sem imela stalež 3 tedne (odstranitev jajcevoda). Bila cela štala, ko me tako dolgo ni bilo, kljub temu, da sem tudi napovedala predviden moj manjko. Verjetno bo res najbolje, da jim razložim na dolgo in široko, čeprav bistvo vedo, saj sem tudi povedala na kakšni poti sem. Nekako se bo že uredilo, še vedno se je 🙂
Lp ISABELA 😉
Jaz sem vse preglede do začetka stimulacije dala skozi samo s tem, da sem rekla, da moram skočit v bolnico in da me kakšno uro ne bo. Res je, da imam UKC zelo blizu službe. Ko pa je prišlo do stimulacij, pa sem bila kar v dilemi, kaj naj naredim. Potem pa so začeli z neko zadevo malo preveč računat na mene in sem jim kar vse povedala. Mi je bilo zatem tudi veliiiiko lažje. Karkoli je, povem, da me ne bo in vsi razumejo in tudi vedo, kdaj me bodo morali malo pogrešat, če bo treba. Ko vzamem boljniško, ni problema. Moram rečt tudi, da so me prav presenetili z razumevanjem, ki so ga izkazali. Sem pa bila pripravljena službo tudi pustit, če bi se zaradi tega zataknilo. Tako kot ste rekle, vse vemo, kaj nam je prioriteta.
Isabela, tebi že za odvzem krvi v tem postopku pripada bolniško, da smo si na jasnem. Nobeden, ki ne daje tega čez ne more vedeti kako je, kaj je v ženski glavi, s strahom, ki se spopada iz dneva v dan, da pa mogoče nikoli ne bo mama. Torej gospoda lastniki ne veste, sram vas je lahko, pa aha eno vprašanje ali imate otroke?
Isabela PRVA SI TI in nato TI pa spet malo TI….. Poskrbi za sebe in za tisto za kar se trudiš. Pojdi, razgrni karte in povej to imam na mizi in tako je, glej ga v oči in vzbudi mu občutek, da naj bo vsaj enkrat v življenju 3 minute empatično človeško bitje.
Kar se tiče sodelavcev. Enim poveš, enim ne poveš, kaj in koliko – odločiš se sama. Pri meni v službi vejo, da imam težave. Redki izbranci pa komplet zgodbo.
Torej Isabela. Kdo je glavni v zgodbi? TI.
Objemčka
…Marika in ursa37 se popolnoma strinjam z vama. Jaz se vozim v službo cca 50km, prav toliko imam do bolnišnice, kar pomeni cca uro tja, uro nazaj in vmes nekaj časa, da urediš v ambulanti, tako, da mi druga ni preostalo, kot kakšen dan dopusta ali koriščenje viška ur. Če vzameš bolniško si prislužiš tudi destimulacijo….ja tako je pri nas. Ampak se vseeno tolažim s tem, da imam redno službo in redno plačo vsak mesec, kar pa je tudi prava redkost v Sloveniji 😉 S sodelavci nisem nikdar diskutirala privat zadev (smo zelo majhen kolektiv), prav tako nikogar od njih ne zanima kaj se dogaja s kom 🙂 kar mi je po eni strani všeč 🙂 …kot si napisala ursa37 nekaj kart je bilo že na mizi, jokerja pa skrivam v žepu, če se lahko malo pošalim ;)…v četrtek imam ultrazvok, v petek pa kratek sestanek z vodilnimi…da bodo vedeli kako naj planirajo, če me ne bo. Kot rečeno…ZDAJ SEM PA GLAVNA JAZ V TEJ ZGODBI! Hvala ursa37 in Marika…
Objemček in :-* ISABELA 😉
Tako je, ursa37!
Isabela, tvoj delodajalec se mora zavedat tudi tega, da če oni tebe ne bodo razumeli v tej zadevi in gledali na tvoje izostanke brez občutka za sočloveka, potem tudi ti v službi ne boš dala od sebe tega, kar bi dala, če bi se počutila razumljeno in sprejeto.
Vse se bo uredilo, objem!
Drage moje
Bilo je tako. Zjutraj sva se odpravila v Maribor. Čakanje pred ambulanto za napotnico in hoja do laboratorija za odvzem krvi sta minila hitro in brez večjega psihičnega napora. Če sem v enem momentu mislila, da ni tako naporno in da bo hitro za mano, me je v naslednjem trenutku zadelo…..in sicer čakanje 3 in pol urno na rezultat…. to je pa mirno lahko rečem najbolj psihično uničujoč čas v celotnem postopku. Ne moreš ga primerjati tudi ne z 14 dnevnim mučenjem v domačem okolju. V glavi imaš tako sprogramirano kot, da je od tega rezultata odvisno celo tvoje življenje. Minute ne grejo nikamor. Ure še manj. Kljub vsemu mirna. A tako kot vse je tudi to minljivo. Torej prideva pred ambulanto. Gledam pare, vsi v svojih mislih, a skupnih težavah. Nakar se je začelo klicanje parov v ambulanto, da smo izvedeli rezultat. Moram povedati, da do tega trenutka sem bila presenetljivo mirna, bila sem zelo tiha, redkobesedna. In pride prvi par iz ambulante, žalosten. Srce mi je začelo noro razbijati, nad mano je začela vladati panika. Gre drugi par v ambulanto in še bolj žalosten ven. Samo kimanje z glavo je bilo v znak, da ni uspelo. Ne nisem več zdržala. Dvignilo me je s stola. Odšla sem stran od partnerja. Čakala sem pred vrati in opazovala pare. Vem, ne bi smela, a nisem si mogla pomagati. Od tega nisem imela nič, samo težje mi je bilo. V tem sem si mislila, prosim naj bo kdo pozitiven, med njimi tudi jaz. Pride tretji par iz ambulante, nasmejan, bila je tako iz sebe, da je spuščala nekakšne čudne glasove :). Nasmehnila se je nekomu sreča. Za njima je bila še ena. Ne vem nič, šlo je mimo mene. In evo kliče naju dva v ambulanto. Torej, to je to, sem si rekla, tu si. In REČE DA MOJEMU ŽIVLJENJU. Samo pokrila sem si obraz in začela jokati. Čutila sem kako je odleglo. Partner ni vedel kaj se dogaja ali je ali ni, ker je rekla vrednost hcg. Obrnil se je proti meni in vprašal kaj to pomeni, samo pokimala sem z glavo, da je ok. Začel je jokat in vso pot do doma je jokal :). Jaz ne toliko, bolj sem bila vzhičena, norost me je obdajala. Jaz sem svoje solze iztočila med tremi leti potovanja do današnjega dneva. Solze bolj nevidne kot vidne. Vse vam je jasno o čem govorim.
Tako drage moje. V meni raste novo življenje. Jočem, ko to pišem. Popolnoma sem se vam odprla. Upam na vse dobro pri meni, da bo tako kot mora biti. In upam na vse dobro pri vas, čakam vaše pozitivne rezultate.
In vem, da je ogromno punc, ki spremlja ravno ta forum in čaka današnji dan, da vidijo ali je uspelo. Čeprav se veliko krat zdi, da ni moči narediti novega koraka in da te strah hromi, da življenje ne bo dobilo smisla…..vem, kdo bi vas bolje razumel kot jaz….toda NE….BO, EN DAN BO….redki primeri so ko ni pomoči in upanja.
Vsem skupaj OBJEM in seveda ni to moja zadnja beseda. Cmok
GoodMoon kje si, čakamo te?!!
Ursa37 ISKRENE ČESTITKE!!! Vesela za vaju…čakala sem na tvoje javljanje in stiskala pesti in ja uspelo je. Pridi še kaj pogledat na forum ;)…jaz prevzela danes špike in jutri pade prva :D…naslednji petek ponovno ultrazvok. Upam, da stopicljam po tvoji poti. Uživaj, kot si dejala…v tej zgodbi si/sta glavna TI/VIDVA :)…objemček :-*
Lp ISABELA
Čestitke ursa37! To je to. Bravo. Vse bo v redu. Ti le toplo grej svojega zmagovalčka.
Jaz imam zaenkrat tudi le grenko izkušnjo krvnega testa. In že prvič sem naredila to, kar bom naredila tudi vsakič naslednjič – po rezultate sem prišla pol ure za vsemi. Gledanje žalostnih in veselih parov bi bilo v takih trenutkih zame preveč. Ko sem od sestre dobila negativni odgovor, sem se namreč že tako komaj zbrala, da sem bolj ali manj mirno odšla iz ambulante, v avtu sem se pa zjokala kot dež. Želim si in upam, da bom kdaj iz neplodnostne ambulante lahko odšla z nasmejanim obrazom in lahkim srcem. Vhodna vrata se mi zdijo vsakič težja, ko jih odpiram. Zato res nimam želje prav veliko več odpirat teh vrat.
Pozdravljene 🙂
Isabela kako je šla špika? Mal je neprijetno ko gledaš tiste silne škatle…nič hudega….ene se zbadamo, drugi pa kaj drugega čarajo… Lepo si vzami čas za sebe. Upam, da si doma, na bolniški. To je pa moj prvi in temeljni nasvet, da se sploh lahko navežem na ostale zadeve glede vsega s postopkom povezano. Ker zbadati se, POZOR!!! HORMONSKA TERAPIJA!!!! in na konc zagledaš pred sabo službenega kolega ob katerem se ježiš…NE NE STOP ne more telo lepo delovati in proizvajati tako pomembne folikle v katerih je zakladek, če pa nasproti te nekdo živčno dela. In hvala za iskrene čestitke Isabela, je čutiti preko tipk, da si se razveselila 🙂 . Hvala.
Olimpicus hvala za čestitke. Beta je bila 273.
Marika pa še kako boste dočakale dan 🙂 , veselila se bom s tabo 🙂 . In seveda, da se bom oglašala. Ker ve ste mi bile ob oporo ko je bilo hudo, mal sem vas brala, mal pisala, vedoč, da nisem sama. Sej veš, pomaga zelo. Smo kot balzam ena za drugo.
Sho dobrodošla med nami :). Ja to opazovanje parov, ohh, res to je pa uničujoče. Kje si, v Mb ali Lj? In Sho veš, da boš šla nasmejana in z lahkim srcem, boš.
Ko smo pa že pri tem…ker sem oseba, ki direktno povem (pišem) kar mislim, brez zadržkov…ja betka je visoka…nosečnost je tu….vesela si…a kljub temu se strahec naseli v tebe…kaj pa če ne bo vse ok….a odženeš misli in si uredu potem…vse je ok…hočem povedat, da so skrbi še vedno prisotne, a drugačne, so pa. Toda KDO JE GLAVNI V TEJ ZGODBI? JAZ in VE, VSAKA POSEBI. TOREJ ZMAGA JE NAŠA IN NEIZBEŽNA :). Mogoče se pa kdaj srečamo in nazdravimo kakor je Sho poimenovala na zmagovalčke in predvsem na NAS ZMAGOVALKE :).
Velik objem 😉
V četrtek mamo prvi uz.sej človek ne ve kaj je hujše.čakat na krvni test al prvi uz če je ok.
Na krvnem 15 dan po et beta 1044
18 dan po et 2800
24 dan po et 12000
Rezultati super ampak beremo da to ni garancija.da se zgodi da na uz potem doživiš šok.kako pogosto je potem na uz kaj narobe ne najdemo podatkov..