IVF – ICSI 2016 V LJ
Tudi jaz sem dobila danes m. 🙁 zdaj pa nevem ali nej pocakam do ponedeljka da grem na krvnega pa se potem narocim al to naredim ze danes. Kaj vi mislite?
Tara14 mi je zelo zal da tudi ti nisi zagledala + ampak ne smemo obupati. Te lahko samo vprasam za kdaj so te narocili? Po koncu poletja? Imas ti kaj zamrznjenckov?
Maja87, ja, zal nam tokrat ni bilo usojeno. Za zamrznjencke se ne vem. Sem pisala zgoraj, da cakam to posto, pa je ni od nikoder. Ce bodo zamrznjencki, bosta max. 2. Danes sem se le narocila k izbranemu ginekologu, da dobim novo napotnico za naprej. Tako da ne vem, kdaj to bo. Narocena sem 2.6.
Glede krvnega: meni so rekli, ce je samo izcedek, lahko prides na krvnega. Ce je ze sveza kri, pa pac samo poklices in poves da je prisla M. To pa ti ves, kaksno je stanje 😉 jaz sem vseeno naredila test, in je bil -.
Ja tudi jaz sem v ljubljani pri dr. Bokalovi…
Jaz sem ze cisto zmedena…vceraj in danes zjutri sem cist mal krvavela…zdej cez dan pa nic…danes je 11 dan po et in je tud test pokazal – 🙁
Gre za to da vsakic ko dobim m. grem tezko na stranisce zaradi endometrioze in tud zdej je tko zadnje 2-3 dni…ampak da bi dobila pa prou tetko pa ne…ne razumem…mogoce je ne dobim zaradi estrofem tabletk in lutinus vag. tablet…
Meni so rekli da zamrznjencki bojo sam nevem pa koliko….glede na to da se jih je oplodilo 11 upam da vec kot 2-3… posto bomo pa dobile naslednji teden po moje ker je sestra rekla da imajo malo guzvo…
Jest bom sla v pon. na krvnega pa kar bo bo… optimizem da bo zdaj ratalo me je zapustil 🙁
Evo malo smo prišli k sebi tko da lahko kšno več napišemo.Sicer je zadeva še dokaj sveža pa vseeno smo po 5 letih boja tako ali drugače doživeli ponoven šok tokrat pozitiven test.
Začeli nekje leta 2011 z mislijo da je to enostavno delo in pride tik tak…po nekaj začetniških mesecih neuspeha se pojavijo prvi nepanični dvomi kaj sedaj.Se prijaviva dr.Rešu in opraviva prvi spermiogram,ki pokaže mejne rezultate.Pušenjak oceni kot nekaj kar naj ne bi bil problem za zanositev.Ponovimo čez dva meseca in zadeva je ista.Kupimo tablete v lekarni in kot čisti laiki mislimo to je to.Po ponovnem preteku nekaj mesecev spet k rešu in zopet nič dobrega slabega tudi ne.Ker smo videli da je vrag odnesel šalo se odpravimo k osebni ginekologinji in rečemo da bi šli na umetno oploditev ker smo slišal da to delajo 🙂
Zadeva se itak ne razpleta hitro in najprej naju napoti na pregled v staro porodnišnico.Čakaš dolgo na prvi pregled in tam na ultrazvoku ugotovijo manjšo pregrado in nekaj malenkosti zraven.Predpišejo histeroskopijo in laparoskopijo.Nekje maja 2014 prva operacija oz.njen poizkus ki se konča neuspešno saj je kanal ozek in zavit.Zaprejo telo in naročijo zopet čez nekaj mesecev.Zadevo ponovijo in končo uspe.Zadeva je bila uradno pripravljena na umetno oploditev.Vmes seveda probavamo z milijon zadevami in rešitvami ter kuarmi a nič ni pomagalo.Jemali smo astasan,vitamin c,vitamin ecink,magnezij,folno,q10,matični mleček,neke tablete iz hrvaške,…….ni da ni.Lahko bi kupili dober avto 🙂
Februarja 2015 končno dočakamo prvi iui.Rečemo eto to je to.Zadeva je bila opravljena v slabi minuti ampak je bolelo kot hudič.Čez 10 dni se seveda konča z menstruacijo.Delamo test ki je negativen.Rečeš si ok prvič smo probal ni panike.Aprila ponovimo in tokrat traja prenos skoraj uro.Zaradi zavitega in ozkega kanala so bolečine neznosne in zdravnik skoraj odneha.
Vseeno nekako uspe ampak smo takoj vedli da ne bo nič.Test negativen.
Končno naju spustijo na prave postopke umetne oploditve in nama odobrijo postopek icsi.Prideva na prijavo in nama gospa prijazno pove da bodo ravno zdaj prestavljali oddelek in da naj prideva čez 3 mesece….karma…..
Septembra 2015 končno dočakamo prvi icsi in začnemo z inekcijami…obup in še enkrat obup.Sledi stop injekcija in punkcija.Pridelamo 22 celic rekord dneva.Pristanemo na urgenci z hiperstimulacijo in +20cm v obsegu v enem dnevu.Na oddelek za 3 dni in potem domov.Veseli ko mater a bolečine so bile spet ubijalske.Na dan et zvemo da se je oplodilo 7 celic a samo 3 ok.Spet šok.Vstavijo eno dve zamrznejo.Točno na 9 dan se pojavi izcedek in delamo test pokaže -.To je bil res šok saj smo pričakovali da zdravnik tam stori vse in potem je to to….slaba volja,zapreš se sam vase,vse ti gre na živce,vsi te motijo,nič te ne veseli,…..mine zopet nekaj mesecev dobiš nekaj volje in februarja 2016 gremo po eskime.Dobimo stopko namesto 5000 nam dajo 2×5000…..kasneje se je izkazalo da je bila to napaka.
Točno spet na 9.dan po et blastociste se zadeva z izcedkom ponovi in zopet test negativen….šok za šokom.Cel svet se ti podre.Zgubiš upanje samo volje ne….rata ti vseeno.
Nov klic za termin in jovo na novo.Na pogovoru se zmenimo za manjšo dozo injekcij in tokrat brez pričakovanj se špikamo kot narkomani brez težav.Cel čas smo imeli občutek kot da je to igra in pač zdej se bomo mal špikal kasnej pa čakal.Čist na off in brez pričakovanj.
Gremo na punkcijo in jo opravimo brez vsakršnih bolečin prvič v vseh teh letih.Pridelamo skromnih 8 celic in smo spet potrti.Počutmo se ok takoj naslednji dan gremo vn,na sprehod živimo normalno.Dočakamo et in samo 2 blastociste od katerih je ena za stran.Torej ena sama in takoj pomisliš če ne rata je šel spet en poizkus v nič.Zopet matranje na et in po 20min doktor odneha.Enostavno ne pride “not”.Po 30 minutah počitka se zmenimo da bomo samo še enkrat probal če ne gre ga damo zamrznit in opravimo kasneje operacijo da se to spodaj razširi.Rata zelo hitro in brez bolečin .Zgleda je zadel…..gremo domov in poležimo dva dni potem pa na off naprej.Nekaj krčev nič posebnega.5 dan po et oz.10 vse skupaj čez noč močne bolečine v maternici in krči.Skoraj za urgenco.Dopoldne pa izcedek….rečemo si ok nič ni.Izcedek je trajal nekje 5 dni tudi krči se umirijo.Na zloglasni 9.dan po et ni nič novega.Palčka od lutinusa je bela.10 dan se začnejo znaki kot pred menstruacijo a palčka je še vedno bela.Testa zaradi bojazni ne delamo.Bolijo prsa in pojavi se napenjanje znak menstruacije.Rečemo si pač je treba na operacijo in potem spet v boj.11 dan je palčka še vedno bela kot mleko.Znaki izginejo popolnoma.Tako dan za dnevom lezemo vedno dlje in dočakamo krvni test.Pridemo ob 8.30 oddamo kri in gremo domov.Vprašamo zdravnike ali je možno da lutinus zavira menstruacijo in rečejo da ja ampak če smo prej kljub temu dobili menstruacijo potem bi jo tudi sedaj.Pridemo ob 11:30 nazaj stopimo v drugo nadstropje in z bojaznijo in prepričanjem da ni nič stopimo pred vrata in vidimo dve sestri kako sedita v sobi.Povemo priimek in ena od sester se nasmehne……..od tu naprej morate zadevo doživeti…..občutek ki ga hraniš za vedno v svojem življenju.Pokličemo gospo ki jo poznamo na oddelku in skuapj v sobi oz.pisarni jokajo vse sestre……..
Beta 1043…..dobiš navodila za naprej in greš po oblakih domov.Jokaš vel dan po obrokih in neveš kaj bi sam sabo.Kasneje pride za tabo……..bodite žalostni,jezni,razaočarani,negativni…….samo pejte pa naprej…..kasneje vam bo žal če odnehate………pa lep pozdrav 🙂
Olipmus moram ti povedati da zdaj se pa skoraj neumno pocutim ker sem tako razocarana medtem, ko vidim kaj si dala ti vse skozi…resnicno sem vesela da vama je po toliko poskusih le uspelo:)
Jaz sem se odlocila…to poletje bova z dragim prezivela se v dvoje in uzivala….drugo poletje pa sem sigurna da nama bo v trebuscku ze kdo delal druzbo 😉
Punce nc bat…vse pridemo na vrsto***
Maja87 dobrodošla med nami.
Tara14 res mi je žal zate. Če še nisi dobila pošto za zamrzjenčke lahko pokličeš in ti bodo povedali, saj meni so.
Olimpicus to je pa zelo čustveno napisano. Kdor na da to skozi ne ve kako nam je. Vsaka gre skozi tisoč ovir, da pridemo do male štručke. Seveda marsikdo ne ve kako nam je težko, ko iz meseca v mesec pride menstr. Najlažje je reči sprosti se in ne razmišljaj o tem pa bo. Vendar je to veliko lažje reči kot pa narediti. Drage soborke zato ne zadržujte svojih čustev. Če želite se smejte ali jokajte samo, da vam bo lažje.
Za vsako na tem svetu bo posijal sonce, samo obupati ne smemo!!!
Olimpicus, hvala za tvojo zgodbo. Čeprav je bila težka, nam vsem vliva upanje, da nam bo enkrat uspelo. Upam le, da čim prej. Vsaki, ki se s tem spopada je težko, ne glede na komplikacije znotraj primera. Ženske smo močne in trpežne, tako da bomo zmogle premagati tudi takšne in drugačne prepreke. Samo optimizem velja! 🙂
Maja87, kako je pri tebi, se je krvavitev ustavila? Kar se poletja tiče, tudi jaz tako pravim 🙂
Roza23, hvala za info. Sem pa že včeraj dobila številko, ko sem se naročala, vendar so rekli, da še nimajo papirjev iz laboratorija, ker dajo to naprej, ko imajo čas. Zgleda bom še do naslednjega tedna tavala v temi. Si ti drugače že kaj naročena za naprej?
Uau, Olimpicus. Zdaj si me pa pripravila do tega, da sem v službi za mizo spustila nekaj solzic. Še dobro, da imam svojo pisarno, sicer bi me sodelavci verjetno gledali, kot da sem z lune padla.
Jaz sicer nisem imela težav z dostopom do maternice, pa tudi zaradi hiperstimulacije nisem nikoli pristala v bolnici, imam pa za seboj že skoraj tri leta “bivanja” na kliniki, dva neuspešna postopka IUI in tri neuspešne postopke umetne oploditve, dva IVF in enega ICSI, žal nikoli nobenih zamrznjenčkov. Jeseni me čaka četrti postopek, pred tem pa še dolgo, vroče poletje.
In res je vse, kar si napisala. Soočanje z neplodnostjo oz. postopki, povezanimi z umetno oploditvijo so zagotovo najbolj brutalen vrtiljak, na katerega sem kadarkoli sedla. Je pa človek zanimivo bitje, po vsakem neuspelem postopku si mislim, da tega ne bom več zmogla, a sem potem pred vsakim naslednjim spet pripravljena na vse in še več.
Ko takle berem, res ugotavljam, da ima vsaka svojo zgodbo. No, moja je pa takšna, da imam za sabo tudi že 3 neuspele IVF postopke in grem v jeseni v četrtega. Včasih pride kakšen dan, ko me prav v prsih začne tiščat in se sprašujem, če sem mogoče jaz ena izmed tistih, ki jim nikoli nihče ne bo rekel “mama”. Stara sem 32 let, vsi okrog mene pa noseči, po možnosti z drugim otrokom, jaz pa imam občutek, da mi zmanjkuje časa oz. da so možnosti vedno manjše. Sedaj so mi odkrili še nek izrastek v maternici in grem najprej na operacijo, potem pa v nove boje …. Tudi najin odnos se mi zdi včasih že zelo načet, ker se non stop vrtiva samo okrog teh postopkov in (vsaj jaz) ne znam ven iz tega, čeprav se trudim 🙁
bila sva v vajini koži in vem, kako obremenjujoče zna biti vse skupaj. Imela sem pregrado in sem šla na operacijo. Presenečena nad možem, kako je bil pozoren do mene, čeprav se mi je včasih zdelo, da se je pošteno naveličal postopkov in neuspehov. A se je izkazal za potrpežljivega, pozornega in ljubečega, ko sem to najbolj potrebovala. Možje nas imajo radi, sicer ne bi šli skozi pekel in nebesa z nami, ko smo v postopku. Nama je uspelo v 6 postopku, ko sem že obupala. In zdaj naju druži in razveseljuje že 12 leten sin. Veliko časa je že preteklo, a se spomnim vseh postopkov, zamrznjenčkov, blastocist, morul… in seveda, kar je najhujše, – na testu. Verjemi, uspelo vama bo. S skupnimi močmi, ljubeznijo in veliko potrpljenja, bosta dobila otroka, čudovitega, lepega,samo vajinega! <3
lp K.