copati za obiske – a so ljudje nori???
Če lahko le pripomnim; ta navada sezuvanja je stvar nekih utečenih običajev (če ne skoraj tradicije) v Sloveniji, ki pa po svetu ni tako pogosta. Menim, da to ni toliko stvar higiene kot bolj navade. Kolegica, ki živi v Sloveniji že kar nekaj let je prišla k nam iz ZDA. In vedno reče, da ji je bilo zelo čudno “tole s copati” kot ona pravi. Pri njih se nikoli ne sezuvajo (tudi domači ne), kvečjemu preobujejo čevlje (superge). Pa niso njihovi malčki nič manj po tleh in nič bolj bolni. Ne vem no, se mi zdi, da kakšni pa res pretiravajo s temi copati. Razumem do ene mere obe strani, vendar se pri nas ne sezuva (čeprav imamo parket…), razen če zunaj sneži oziroma dežuje. Pa priznam, da mi ni prijetno na kakšnem obisku obuti razrdrapane copate. Tudi stvar higiene če hočete, ker ne vem kdo vse jih je imel na nogah. Otroka ne bi nikoli sezula, ne tujega pri meni, ne svojega na obisku, če ni dovolj toplo. Je pa res, da nismo preveč mahnjeni na čistočo.
Kakor kdo!
Se pa sezujem na obisku, če vem, da je taka navada v tej hiši. Posledica tega, da mi doma tega ne počnemo je, da pogosto pozabim na copatke za hčerko in je potem pač v nogavičkah ali v čeveljčkih (odvisno kako toplo je).
Lp Naja
Nepoznavanje materialov,cenenost in prevelika pričakovanja ?????
Ko sem imela priliko opremljati stanovanje, nisem bila tako bogata, da bi kupovala brez informiranosti. Cenenost bukve je sicer daleč od resnice, pa naj ti bo. Moj komentar tu je le še, da po mojem okusu ni gršega parketa kot je hrastov, pa je zaradi mene lahko še tako trpežen. Da o plastiki niti ne govorim. Keramika pa bi prišla v poštev le ob talnem gretju in ker nisem ljubitelj krčnih žil imamo talno gretje le v kopalnici in ob kuhinjskih elementih, kjer pri nas domuje keramika. O mehkobi bukve sem bila pač opozorjena ob nakupu in mimogrede ne gre za “našo” bukev. Pa saj to sploh ni važno. Meni osebno je važno, da je parket bel in če delaš z lesom, ne zgolj ga prodajaš, boš vedela o čem govorim.
Pa brez zamere.
PS: Pri izbiri poda pač ne gre za sezuvati se ali biti razočaran nad materialom in zato ljudi siliti v sezuvanje. Gre za način življenja. Meni se zdi nedopustno, da v katerokoli stanovanje vstopim v čevljih. Tudi v tvojega, pa čeprav bi v pričo mene vsi hodili v čevljih.
Pri nas sezuvamo vse, za otroke brez copat imamo bremzice, za večje cunjaste copate… Tudi mi se sezujemo povsod, če je treba, smo pač bosi. Nikoli se ni še nihče vtaknil v to in nikjer nam še niso rekli, mi smo vedno kar v čevljih. Ni toliko zaradi higiene, kot zaradi nog, saj ne more biti OK, če si ves dan v čevljih. Pa s čevlji v stanovanje prineseš kamenčke in potem adijo parket ter ploščice. Doslej so bili tudi v tujini nad mojo navado navdušeni!!!
V naši hiši so pa vsi dobrodošli! Tisti, ki se želijo sezuti in tisti ki ne želijo. Meni so obiski prijateljev več vredni od “nepotrebnega” čiščenja!
In naj vam povem še en primer: z možem imava jadrnico, na katero se izključno hodi bos oz. v za to namenjenih čevljih. Zadnjič je prišel možev dober prijatelj, ki ni poznavalec nautičnih pravil in se ni sezul in je tudi krepko posvinjal (na belem se vse vidi). In čeprav je moj mož zaljubljen v to jadrnico in jo skoz glanca in oh in sploh, mu ni na kraj pameti prišlo, da bi prijatelju kaj rekel. Saj je vendar prijatelj! Drage dame: stvari se menjujejo (tudi parket začuda), prijatelji ostanejo!
lp,
Aja
Ojoj, saj nisem hotela sprožiti take polemike… Sem pa res ugotovila tudi tukaj, da je nekaterim pomembna “zunanjost”, drugim pa “notranjost”. Jaz sem namreč vesela vsakega obiska, tudi če se ne sezuje in pride v “umazanih” čevljih. Sem vesela družbe in čveka, torej “Človeka” – z veliko začetnico. Ja, tudi ne vem, zakaj imate obiske, če vas moti “delo za njimi”. Npr. jaz po tleh pomijem z jogerjem v par minutah za njimi, pa je precej velika dnevna soba. Saj tudi postrežba ljudi npr. kavica, pecivo, sok pusti delo za njimi in npr. umazano posodo. Smo ljudje res postali že tako plehki? Se bomo na stara leta spominjali družbe in lepih trenutkov s prijatelji ali to, da smo imeli brezhibno stanovanje? Glede čistoče pa samo to: najhujše bakterije in virusi so očem nevidni. Doma je resda lahko čisto, ampak dovolj je, da otrok nekje prime kljuko in dobi bakterije. Da ne govorim v vrtcu, kjer vsem iz nosa teče – en se v igračo obriše, drugi poliže. Tako je pač to. Navidezna čistoča še ne pomeni zdravja. Prej obratno. A ste že kdaj razmišljale, da greste iz super čistega stavnovanja v trgovino, kjer primete voziček za hrano, ki ni bil nikoli obrisan? Da ga je malo prej držal nekdo, ki si po lulanju ni umil rok (zelo velika verjetnost)… Veste virusi tako preživijo zelo dolgo…. A se vam zdi, da ima moje razmišljanje kaj smisla ali živim jaz čisto v drugem svetu?
Bekica, saj je ok da je polemika in take debate so dobrodošle doker so na nivoju spoštovanja sogovornika. Zato se ne sekiraj.
Imaš pa delno prav, kar se tiče bakterij in dvomim, da si kdo želi živeti v sterilnem okolju in zato zahteva sezuvanje. Sezuvanje je lahko navada, lahko je kultura, lahko je higiena, lahko je udobnost, lahko gre pa za popolnoma praktični vidik. Pri meni osebno greš, predenj prideš do mojih vrat, čez toliko peska, da bi imela resnično svinjak, če bi se hodilo v čevljih. Po drugi strani sem tako vzgojena in navajena. Bolj udobno mi je, ne nazadnje pa gre tudi za kulturo, zgolj moje mnenje.
Da nekaj razčistimo – vesela sem obiskov, bosih, obutih v čevlje ali copate. Resnično.
Je pa nekaj – moj dom, naš dom – naše kraljevstvo. Vaš pa kakor hočete. Nikogar ne mečem ven v čevljih, nikogar ne opominjam, naj se sezuje, ker to itak počnejo sami od sebe. Je pač tako, da si izbiramo prijatelje, ki mislijo podobno – pri nas so copati tudi znak tega, da si nekje lahko povsem sproščen. Če grem nekam na uraden obisk – se ne sezuvam. Če pride k nam zavarovalniški agent, ga ne mečem ven iz čevljev – ga pa tudi ne povabim v dnevno sobo, pač pa striktno za mizo v jedilnico.
Če pridem k prijateljici na dom, pa se počutim toliko sproščeno, da imam feeling: kick off your shoes…
Aja, glede pranja rok – ne, ljudi dejansko ne opominjamo, naj si umijejo roke – opominjam pa svojega sina, da poskrbi zase in za svojo higieno in stem še za druge … začeti je namreč treba pri svojem pragu. V vsaki stvari. In prav to – se sezuvati ali ne v NAŠI – je naš prag … ali ne?
T.
Jaz na obisku vprašam, ali se sezujem in se sezujem, če to želijo, sicer pa ostanem v čevljih. Tudi pri nas je tako: sezujejo se tisti, ki želijo (nisem še naletela na obisk, ki bi mi po stanovanjih hodil v zelo umazanih čevljih).
Sicer pa je sezuvanje zelo slovenska navada, tako kot dejstvo, da nas ne sme ujeti prepih. Preberite zanimivo knjigo Erice Johnson Debeljak, žal se ne spomnim naslova. Meni je bila zelo včeč, saj se mi je naše navade zdelo zabavno videti še z drugega zornega kota.
Sicer sama nimam nobenega odnosa do sezuvanja, če po pravici povem, mi je vseeno, ali se sama sezuvam drugje in ali se drugi sezuvajo pri meni.
Jaz bi pa rekla samo to.
Kamorkoli pridem, se sezujem, tudi če drugi hodijo obuti. po stanovanju. Prvič zaradi tega, da nisem cel dan v čevljih in drugič, ker tudi jaz vsakega sezujem, ko pride na obisk.
Res je, da se mala ne plazi več, ampak velikokrat se vsi trije valjamo po tleh in ni mi prijetno, če je nekdo prej hodil obut po stanovaju, jaz pa brišem za njim z lasmi in obleko.
Imela oz. še imam pa problem s taščo, ki ni prava tašča. Jaz ji pravim nadomestek. Ona mi pride vedno z natikači iz spodnjega nadstropja in jaz pop… Nič ni pomagalo, tudi obrazložitev, zakaj tega ne maram, ne. Od takrat jaz hodim v njuno stanovanje obuta. To je pa edino stanovaje, kjer se ne sezujem.
Glede otrok pa ne kompliciran. Če nimajo copatk, se mi zdi normalno, da ne bodo hodili bosi.
Lep pozdrav
Zdaj sem se nasmejala, namreč spomnila sem se kako sem se prejšnji teden na obisku pri prijateljici mogla sezuti in potem, ko sem še plazečo se dojenčico spustila na tla, slišala komentar: “Joj, mogla bih pa tla pomiti… nisem utegnila te dni…”
Ped leti je pri Čolniku bil gost nek Anglež in, če se prav spomnim, je ena izmed prvih slovenskih besed katero se je naučil bila “zopati”. Ja, človek pride na zabavo nekam in potem lepo oblečen mora plesati v copatih……