Smešna tema….babice so že zadnja generacija pravih gospodinj, ki se kosilu posvetiju z ljubeznijo, ne pa današnje ženske, ko sprot še polakira nohte, pogleda priljubljeno telenovelo na pop tvju, in po možnosti čeblja s kolegico

So pa seveda izjeme, vendar na splošno veljajo starejše za odlične kuharice.

Sicer en minimum higiene mora biti, tudi sam sem alergičen na kako stvar, ampak eni pa res pretiravate. In kar je še najbolj smešno, taki prvi fašete razne bakterije in podobno.

Ste pa res friki nekateri. Čudno, da sploh dovolite obiskom da se usedejo na školjko in se userjejo. Pa še takrat verjetno kar novo desko gor našravfate.

K bi vi vedl kva vse v življenju požrete, ali kaj se je dogajalo s priborom preden je prišel v vaše roke, kaj je človek počel, preden vam je segel v roko in vas pozdravil…..skratka, ne pretiravite

če pridem kam kjer vidim, da ni neke osnovne higiene pri pripravi hrane ne jem in pika. ni boga, da bi me prepričal. ne rečem da se mi gabi ampak da nisem lačna. ne kompliciram z poskušanjem jedi po večkrat z isto žlico ne da bi jo prej oprali, to daleč od tega. ena izmed redkih stvari, ki se mi gravžajo je – če si nekdo nadeva npr. majonezo na krožnik in potem na žlici ostane še nekaj te, nakar jo ta oseba prav ogabno poliže dol in ponudi še ostalim, če jo bodo (znanec pri katerih sem jedla samo 1x – prvič, zadnjič in nikoli več!). ko pa vidim to mi pa butne gor da mi je še cel dan slabo. iz istega razloga nisem mogla jesti tatarske omake kakšnih 5,6 let.

dokler nisem delala družbe eni stari gospe medtem, ko je kuhala.
Šporhert svinjski tako, da so na njem viseli ostanki povojnih kosil. Okoli nog pet šest mačk, okna tesno zapahnjena, da ne pride do prepiha…
gospa pa takole: v jutranji/večerni/popoldanski/praznični halji, ki je po mojem njena stalna družica že kakšnih dvajset let – s “stalna” mislim, da se je že kar združila s kožo… lasje so najbrž videli različne hranilne obloge, šampona pa malo manj; med kuhanjem je klepetala s čikom v ustih, pepela ni otresala, ker je imela roke polne kuhalnice; lahko sem samo upala, da bo padel mimo lonca. Postopek kuhe je trajal nekje štiri ure, jed se je kuhala v ogabno svinjskem loncu, mastnem in črnem po robovih in noter…
Jedli smo pa vampe.
V svojo hvalo naj povem, da sem krožnik izpraznila do dna. V njeno pa, da so bili vampi odlični. Če odmisliš, v kakšnem so se kuhali.
Ampak vampov pa ne jem več.

je samo dokazovanje samega sebe, pravzaprav ogovarjanje drugih…
To, kar pišete, so naravnost svinjarije, ki naj bi jih ljudje počeli..
Pa preprosto ne verjamem….Ko vidiš stare ljudi, kako si nadenejo čist predpasnik,
ruto na glavo, da ne padejo lasje, vse čisto, se mi zdi, da vse zelo pretiravate….
Odvisno je, iz kakšnega okolja prihaja, kako so jo vzgajali doma, a če bi bilo vse res,
kar pišete, bi morali biti že vsi okuženi z bakterijami….in mrtvi….
Kako Slovenci radi pretiravajo in se delajo pomembne….joj, joj

Gabi se mi jesti pri nehigineničnih ljudeh – pa če so mladi ali stari. To se mi je zgodilo samo enkrat pri sorodnici bivšega fanta: tla zamazana, vedno sveže usrana školjka od velike potrebe, iz štale so hodili v stanovanje brez, da bi se sezuli …. In sem dobila predsodek, da je nehigienična tudi pri kuhi – upravičeno.

Kuhala je pa vedno eno in isto (po naključju moja najmanj priljubljena jed), nobene raznolikosti: svinjske zarebrnice in tisti po kmečko narjen pražen krompir brez okusa (imam ga rada, toda le takega na “svoj” način oz. tako, kot ga naredi tudi moj fant, moja mama in tašča). Seveda se je navkljub enoličnosti in neredu imela kot vse starejše za oh in sploh gospodinjo, od katere se lahko kaj naučimo.

Gabilo se mi je jesti v študnetskih domovih (nisem živela tam, sem pa ga obiskovala), ker je eno kuhinjo uporabljal cel štuk.

Mene bolj kot vse skupaj moti to posploševanje, kako smo mlade zanič v vseh stvareh in vse lene kešpičke, ki nimamo pojma o gospodinjstvu in kuhi, starejše pa vse bomba, od katerih se lahko kaj naučimo. Sama znam kuhati na 1001 način, eksprerimentirati – kuhanje mi je v veselje, pri gospodinjstvu sem zelo pedantna – zato me prav dvigne, ko mi kaka starejša teta (ki kuha enolično že 30 let, od začimb premore samo sol, vegeto, mogoče peteršilj) pametuje in gleda pod prste.

kr-en: prisežem, da tvojega posta nisem prebrala, preden sem napisala svojega zgoraj. Evo, ti si primer posploševanja: mlade zanič, starejše bomba. Očitno še nisi spoznal mlade, ki zna kuhati in postreči s srcem in to raznoliko. In ne starejše, ki premore samo enolično.

Tudi urejenost, mladost ,nalakirani nohti in dobro znanje kuhe (in to celo iz srca postreženo, ne iz obveze) gresta skupaj in to še kako.

alexis…lahko ti povem samo kapo dol, če imaš tako veselje do hukanja. In ja, poznam mlade, ki kuhajo. Žal pa jih večina mladenk, ki jih poznam, nima pojma o kuhanju

Tudi za huhanje moraš imeti občutek, ogromno starejših bab nima blage veze za štedilnikom, je pa res, da so pa včasih vse ženske morale kuhati, znale al ne znale, ker so pač bili to drugačni časi.

Danes tega ni več, lažje je iti v študenstko menzo, kjer ima vsaka hrana isti faking okus 🙂

Nimam nič proti, če znajo kuhat tud moški …. Če imam veselje, to še ne pomeni, da imam vedno čas oz. se mi vedno da – če pridem domov pozno. Res je, časi so se spremenili in sama kakšni, ki nima interesa, niti najmanj ne zamerim. Kje pa piše, da mora? Je zaradi tega slaba oseba? Enim je pač to znak emancipiranosti. No, ko pridejo otroci … tud ta prepričanost zataji 🙂

Sem pristaš tega, da se gopodinjska dela razdelijo. Včasih pa tega ni bilo in še marsikje (ruralna Srbija npr.) ni. Neverjetno razliko opazim pri fotru in tastu in nekaterih današnjih moških. Fotr in tast imata prepričanje, da jima nič ni treba – še kapučina si ne znata zmešat. Argument: da to to ženska dela. Napaka. Ta “gen” ne obstaja. Njuna “moška” dela vsaj časovno gledano znesejo precej manj. in se njunima ženama (moji mami tudi) ne čudim, da sta zvečer zmatrani in se jima nič ne da.

Nekaj je gotovo: dokler bova skupaj (upm -nikoli ne veš, kaj poseže vmes): ne bova lačna in nama ne bo treba vedno v McDobalds, ker znava oba zelo dobro in raznoliko kuhati

tudi sam sem pristaš tega, da se gospodinjska dela razdelijo. Mi ni problem kaj skuhat, pomit, posesat…. Raje pomagam pa da čim prej spokava z bolšo polovico kam na spreod, sladoled,…, kot pa da ona gara doma cel da, jst pa na računalniku visim.

Včasih so to bila ženska dela, ker jepač moški delal, žena pa bila gospodinja. Ni realno prčakovati, da bo žena delala po 8 ur tko kot ti, po šihtu pa še kuhala, prala,likala, sesala, pucala,…., mi se pa po jajcih praskali celo popoldne.

Vendar hočem povedat, da pač današnjim ženskam gospodinjstvo nije baš jača strana. Sploh kar se kuhanja tiče…za ene se prov vprašam, kaj bodo njihovi otroci jedli, ker to dobesedno niti jajc ne znajo spečt..povej, kaj naj s tako žensko, sej tud pr likanju in pospravljanju niso nič boljše…

Sej ni zdej večina brezupni primer, to se kasneje spremeni, vendar ko danes vidiš 25 letno frajlo, ki še vedno ni pripravljena stopit za štedilnik, si lahko samo mislim svoje

to je pomembno?

Kot bi ljudje živeli zato, da jemo. Res nekateri stari ljudje, ki ne znajo drugega kot-ti kaj ponudim, kaj boš jedel, poglej kako je to dobro, jaz rada jem to in to….
Pa, pismo, ljudje, saj je živimo samo zato, da bomo jedli, domače, trgovsko, uvoženo.
Pa nas mediji prav bombardirajo s tem. Samo , da odprem televizijo, kuhanje vrh kuhanja- dodaj avokado, dodaj kurkumo, svinjska mast je tako zdrava.
In pijače, joj, prejoj, to vino ima aromo po sredozemskih rastlinah, to vino vsebuje zdrave encime, ki so samo v kraški zemlji.
Kultura pitja, kultura hrane, dajmo si že enkrat dopovedat, vsega po malem. In iz čimbližje lokacije. Samo ne pretiravajmo, ker vsako pretiravanje s pijačo in jedačo ni dobro.

Stari ljudje so prepričani, da brez hrane, brez enormnega kuhanja ne gre. Vse je treba skuhati. Kuhati mineštre, golaže, juhe, potem se pa redijo in hujšajo.
Meni je dovolj, da pojem rezino kruha in paradižnik. Ali pa polento s kislim mlekom. Pojem malo zelja brez kuhanja, rezino ali dve pršute. Popijem kozarec črnega terana.
Dosti, okusno, poceni in zdravo.
Kaj boš kuhal tiste mineštre, ki med kuhanjem izgubijo vse zdrave stvari. In stari ljudje, neumorno, kuhajmo, kuhajmo in jejmo.
To je miselnost še iz tistih časo, ko ni bilo kaj jesti. In sedaj jedo, samo, da jedo, vendar izrazito nezdravo.

Najboljša kosila in pogače je pripravljala moja babica. Gabilo pa se mi je, ko je moj oče ponudil češnje starim sosedam, nad 70 let, in potem češenj nisem jedla. Fujjjj tiste njihove stare roke in naše češnje, bljek. Kdove če si roke kdaj umivajo.

Pa od kod vam enim to, bog se usmili?

Vem, da repliciram na 5 let star post, ampak tako odlično povzema tezo, s katero se ves čas srečujem, da se nisem mogla zadržat.

Od kod ideja, da mlade ženske danes ne znamo kuhat? Če pomislim o svoji žlahti, moževi žlahti, sodelavkah, kolegicah,… čisto vse znamo kuhat. Ene bolje, druge slabše, nobena pa ni tak poden, da “dobesedno niti jajc ne bi znala spečt”.