V bistvu niti ne jamram. Povem samo kako je. Vprašanje je bilo ali lahko gremo vsi za dva tedna na dopust in moj odgovor je bil, da jaz ne morem in sem napisal zakaj. Nisem edini.
Saj drugače si lahko pogosto privoščim kakšen podaljšan vikend, tudi tako da sem petek in naslednji ponedeljek fraj. Ne bom ravno umrl od zgaranosti, je pa malo nerodno, če hočeš it na kakšno malo daljše potovanje v tujino. Praktično nemogoče.
[/quote]

Ne kupim takih izgovorov. Skoraj nobeno delo ni tako nujno, da ne bi mogel za 2 tedna na dopust.

Ne kupim takih izgovorov. Skoraj nobeno delo ni tako nujno, da ne bi mogel za 2 tedna na dopust.
[/quote]

Se strinjam.

Velika razlika je, ali gre na planirano odsotnost, kjer vnaprej že kar nekaj časa veš, od kdaj do kdaj te ne bo in si delo organiziraš tako, da vse teče normalno (pač OK, te ob vrnitvi čaka kar nekaj, da prideš spet na tekoče) ali pa gre za neplanirano odsotnost, ko zboliš ali se ponesrečiš in nimaš vnaprej narejeno nič.

Recimo tako, da nisem ravno edini specialist na trgu (čeprav jih ni veliko) in da bi marsikdo “ubijal” za moje delo…
[/quote]

Spet odvisno kaj delaš. Storitve so zelo osebna dejavnost, vezana na osebo, ki jo opravlja, in če je stranka zadovoljna, zlepa ne bo zamenjala izvajalca. Če gre za nek štanc ali zadevo, kjer ni razlike v rezultatu oz. izvedbi, potem je drugače.

Ne vem če prav razumem: A imate vsako poletje projekte? Ker če to veš, potem dopust planiraš izven teh rokov/mesecev. Žal nas je kar nekaj takih, ki v glavni sezoni ne moremo na morje.
Letni dopust ni nujno izkoristiti v poletnih mesecih, ga lahko kadarkoli čez leto;)

Zdaj, če se delodajalec požvižga na našo zakonodajo: sama presodi ali ti je ta služba, pri temu delodajalcu tako pomembna, da greš lahko čez take fore kot je odpoved dopusta in nekoriščenje le-tega.

A delodajalca pisno prosiš za dopust ali se to ustno dogovarjata? Če se ustno, preidi na pisno komunikacijo – po emailih. Kar se dogovorita in kar on prekliče, imej pisno.
[/quote]

Torej, če ima nekdo rad poletje, sončenje, kopanje, če mu celo morje odločilno poboljša zdravje – recimo Lošinj v primeru z pljučnih bolezni, astmeo, potem naj gre tak, če zahteva služba, februarja smučat v Kranjsko goro?

Večina Slovencev sploh ne ve, da nekatere raziskave ugotavljajo, da šele 21 dan nastopi tisti klik, ko vegetativno živčenje reagira na spremembo lokacije in šele, ko je dopust DALJŠI od 21 dni začasne spremembe pustijo na zdravju-počutju nek resen efekt.

Trodnevni, enotedenski, 10-dnevni, 14-dnevni dopusti, pa so za resno spremembo počutja – šala in neresnost…

Komu je treba potegniti? V sindikatu?
[/quote]

Nobenemu. Je pa res treba zavrteti kakšno številko sindikalnega zaupnika na regijskem nivoju.

Torej, če ima nekdo rad poletje, sončenje, kopanje, če mu celo morje odločilno poboljša zdravje – recimo Lošinj v primeru z pljučnih bolezni, astmeo, potem naj gre tak, če zahteva služba, februarja smučat v Kranjsko goro?

Večina Slovencev sploh ne ve, da nekatere raziskave ugotavljajo, da šele 21 dan nastopi tisti klik, ko vegetativno živčenje reagira na spremembo lokacije in šele, ko je dopust DALJŠI od 21 dni začasne spremembe pustijo na zdravju-počutju nek resen efekt.

Trodnevni, enotedenski, 10-dnevni, 14-dnevni dopusti, pa so za resno spremembo počutja – šala in neresnost…
[/quote]

Brez problema menjaš službo. Te nihče s silo ne zadržuje:)

Eni imamo take službe, da je največ dela ravno čez poletje in to vemo vnaprej, zato se temu primerno organiziramo.

Zakonsko določeno je min 20 dni dopusta (za 5 delovnih dni). Koliko od teh ljudi, si lahko privošči 21 dni dopusta? Pa da imajo še otroke npr?

Kaj pa npr poklici, ki imajo 3-4 izmene. Boš rekel zdravstvenemu osebju, policistom, gasilcem, vlečni službi, petrolu, tehničnim službam, vojski, dostavljalcem hrane, šoferjem….., da ne delajo ponoči, ker je dokazano, da je tak bioritem škodljiv človeku?

A veš, da bi jim z največjim veseljem, a žal ne gre.

Jaz grem za cel mesec, polne 4 tedne, ali pa še kakšen dan več. Si to lahko privoščim.

Z lahkoto bi šla za 14 dni v kosu, ampak ponavadi ne grem. Nisem hud ljubitelj morja, veliko več kot 14 dni na morju mi pomeni več kratkih tripov po Evropi čez celo leto. Letos sem bila že na treh cca 4 dnevnih oddihih po različnih koncih, še kakšni trije bodo pa sigurno padli. Ker ponavadi ne potujem čez vikend, je kar nekaj dopusta že šlo. Vsako leto grem tudi vsaj za en teden do staršev na “počitnice”. Tudi za to pokuim 5 dni dopusta, prvi teden po novem letu že tradicionalno vzamem en teden “dopusta” da se malo spočijem po decembru. Potem mi pa dopusta počasi že zmanjka. Tako da ja, lahko bi šla za 14 dni v kosu, ampak raje ne grem.

Mi učitelji pa imamo poleti kar cela 2 meseca počitnice. Ste nam kaj fouš? Pa še imamo vsaka dva meseca po en teden frej. Ni kaj, sanjska služba.

Jst mam polet 4t dopusta in 4t bolniske.

Brez problema menjaš službo. Te nihče s silo ne zadržuje:)

Eni imamo take službe, da je največ dela ravno čez poletje in to vemo vnaprej, zato se temu primerno organiziramo.

Zakonsko določeno je min 20 dni dopusta (za 5 delovnih dni). Koliko od teh ljudi, si lahko privošči 21 dni dopusta? Pa da imajo še otroke npr?

Kaj pa npr poklici, ki imajo 3-4 izmene. Boš rekel zdravstvenemu osebju, policistom, gasilcem, vlečni službi, petrolu, tehničnim službam, vojski, dostavljalcem hrane, šoferjem….., da ne delajo ponoči, ker je dokazano, da je tak bioritem škodljiv človeku?

A veš, da bi jim z največjim veseljem, a žal ne gre.
[/quote]

Kaj ne gre?

Glej, prepričevanje drugih je čisto brezveze. Jaz strokovnjakom verjamem, večina pač ne.
Ali pa si ne dopustijo, da bi jim verjeli, ker je ljudem tako na nek način lažje…

Če je nekomu ljubša služba za 900 evrov z najdaljšim možnim dopustom 7 dni, ne pa ena druga za 700 evrov, kjer pa je možno dobiti tri tedne dopusta, celo mesec, naj kar ostane v prvi.

Ampak tako na pamet: na koncu delovne dobe, če bo tak sploh dočakal konec delovne dobe, ki bo, tako izgleda, šla v desetih letih na starostni pogoj 70 let za pokojnino), bo tak človek ne samo neskončno utrujen, verjetno tudi depresiven, temveč verjetno popolnoma izgorel. Prognoziram mu 3, največ 5 let življenja. V povprečju.

Ljudje, ki bodo koristili dolge dopuste, ki jih ne bodo pritiskali, mobingirali, bodo, če so pametni, šli v pokoj kakih 5 let prej, preden bodo izpolnili pogoje, ter poskušali srečno živeti s tistimi 150 evri manj na mesec in zelo verjetno dočakali precej visoko starost.

Mislim, da se ne motim: imam 71 let, ljudje mi dajo 60-65 let, v pokoj sem šel z 60-imi…
Za 71 let sem praktično zelo zdrav.

Pravočasen odklop je ena najboljših odločitev v življenju!

Ne živimo zato, da bi delali. Razen sužnjev seveda.

Delamo, da bi lepo, umirjeno živeli. Nekateri…

Faca ! :)))) Vsako leto?

Faca ! :)))) Vsako leto?
[/quote]
itaq! Se vsaj za 10 let jih imam na lagerju :).

Sem že 28 let S.P.
in dopust že vsa ta leta koristim po urah in Max. En dan in še to v najbližji okolici.

Z mojim delam v istem podjetju s tem da sama bi mogla biti 2 tedna doma med kolektivnim, on pa ravno takrat dela ker je vzdrževalec.

Rešimo tako, da sama delam med kolektivnem po 4 ure in pokrivam nabavo za vzdrževanje + vse odpreme za podjetja ki nimajo kolektivnega dopusta. Potem pa izven kolektivnega porabiva vsak po en teden dopusta, da greva na morje.
Moj bi načeloma potem dobil še en teden dopusta, ki pa ga rajši porabi po posameznih dnevih.

Pri meni so bili sprva malo skeptični glede na mojo idejo, potem smo pa itak vsi videli, da je tako čisto ok. Med kolektivnem vse dela, po kolektivnem pa za moje kupce poskrbi šefica. Drugo pa itak počaka.

Pri nas se roki za velike projekte povejo dva tedna vnaprej in to sredi poletja. Imela sem planiran dopust poleti, usklajen s partnerjem in je prišlo obvestilo, da se projekt začne čez dva tedna. Pokliče šef in reče, žal ne bo nič z dopustom.
[/quote]

Ce se izve dva tedna pred zacetkom to potem ni ravno nek velikanski projekt, sorry. 😉

Delo morda res ni nujno. Je pa nujno obdržat delo.
Ne kupim takih izgovorov. Skoraj nobeno delo ni tako nujno, da ne bi mogel za 2 tedna na dopust.
[/quote]

Se strinjam.

Velika razlika je, ali gre na planirano odsotnost, kjer vnaprej že kar nekaj časa veš, od kdaj do kdaj te ne bo in si delo organiziraš tako, da vse teče normalno (pač OK, te ob vrnitvi čaka kar nekaj, da prideš spet na tekoče) ali pa gre za neplanirano odsotnost, ko zboliš ali se ponesrečiš in nimaš vnaprej narejeno nič.
[/quote]

Gre za majhen kolektiv, kjer je nekaj zaposlenih, ostali so pogodbeno tam. In vodstvo ima že s tistimi nekaj zaposlenimi organizacijske težave, ker se mora pri njihovih zaposlitvah držat zakonov, dopust, regres, bolniške. To potem kompenziramo mi. s.p.ji. Jaz nam rečem kar roboti. Mi nikoli ne zbolimo, ne rabimo dopusta, poleti delamo zase in še za njih, tako nekako. Problem je pa v tem, da če ne bom tega delal jaz, bo pa kdo drug. Ali če se drugače izrazim, ko jaz tega ne bom mogel več delat, bo kdo drug to delal, dokler bo zmogel ta tempo. Jaz si poskušam splanirat zadeve vnaprej kolikor se le da. Dva tedna je že preveč komplicirano. Če bi zbolel, tako da ne bi mogel dalj časa delat, mi pač ne bi podaljšali pogodbe in to je to. Delam pa na tem, da zamenjam službo. Dokler si sam se še lahko greš to. Ko imaš partnerko, otroke, pa s tem tudi njim škoduješ in tega absolutno nočem.

Jst sem si že teden dni težko privoščila. Letos pa moramo izkoristiti dva tedna v kosu. To pomeni da crkneš dva tedna pred dopuston pa še potem ko prideš iz dopusta. Nato za določene zadeve nadomeščaš še sodelavko … Ena sama jeba.

Jest ne morem na dopust. Že 10 let nisem bila na dopustu, od 30 leta do 40 leta, pa tudi letos ne grem, ker nimam denarja. Tko. Tko pač je. Si ne morem privoščiti.

Čeprav, ko se moraš vsemu odreči, ti za vse doooool visi in nimaš sploh več želje, da bi sploh kam šel. Tko da, sedaj ne bi šla na morje, tudi če bi šla lahko.