Ne jemati teh besed osebno, to je samo mnenje nekoga drugega, njegovo razmišljanje in doživljanje, nič več in nič manj. Ne določa pa, kaj se bo tebi zgodilo v življenju- to pa je popolnoma tvoja odločitev in je v tvojih rokah.
Dejansko pa res delo na samopodobi ozdravlja, kot je že zgoraj večkrat omenjeno…

Močno dvomim, da je njegova situacija z nasprotnim spolom tudi njegova odločitev. Grem stavit da se ne bo nič uredilo. Pa preden spet kaj napišeš, se še prej nauči citirati oz. uporabi funkcijo Predogled.

Močno dvomim, da je njegova situacija z nasprotnim spolom tudi njegova odločitev. [/quote]
Seveda je njegova odločitev. Moja ni, tvoja tudi ne, od Mitje Kunca tudi prav tako ne in tako naprej lahko naštevam vsakogar, dokler ne pridem spet do njega samega, torej avtorja.

Torej praviš da se je on odločil za to, da mu ne gre pri ženskah?

Torej praviš da se je on odločil za to, da mu ne gre pri ženskah?[/quote]
Kdo pa se je? Ne gre se za tako preprosto odločitev, kot bi rekel “zdajle bom pa skočil v zrak”, ampak za nekaj veliko bolj kompleksnega. Gre za kup dvomov, strahov in negativnih občutkov, ki se ob tej odločitvi ali pa samo ob misli ob tej odločitvi, pojavljajo.
Ob misli na skok, je treba samo pogledati, če je nad našo glavo kaj trdega in že lahko skočimo in se nam ne bo nič zgodilo. V odnosu z žensko (ko se gre za moškega) pa je teh dvomov veliko več in so veliko bolj nepredvidljivi, posledice ob “trku v strop” pa so lahko zelo boleče.
Zaradi vsega tega pa se človek potem takim situacijam raje izogiba, vendar pa v vsem tem ne izkusi nič ali pa zelo malo novega, vsaj v odnosu do sebe ne, kar mu povzroča občutke nesposobnosti. S takimi občutki živeti pa ni ravno osrečujoče.

Ampak znaš zafilozofirati. Lahko bi vedel da je odločitev za nekaj zavestno sprejemanje nekih dejstev, dejanj, aktivnosti. Moški tipa se slabši in veteran se niso zavestno odločili za to, da jim ne bo šlo pri ženskah. Če bi to bilo zavestno, potem tudi ne bi bil noben problem to rešiti. Posledično reševanje takih zadev ne gre tako enostavno in zato menim da bodo jutri, čez 1 leto, čez 10 let pa vse tja do konca življenja še vedno na istem. Kar je napisal/a khmmmm, je samo nek pokroviteljski odgovor, ki je sam sebi namen. Vem kaj pišem, tudi jaz vem za nekoga ki bo glede na dosedanje situacije najverjetneje vse življenje sam. Samo zato ker je blazno neroden v odnosih s puncami, ni po njem nobenega povpraševanja, kot tudi ni nobene na vidiku ki bi jo lahko skušal osvojiti. Pa tudi če bi bila, ne bi nič menjalo ker ima pred njimi blokado.

Seveda se ne gre za (povsem) zavestno odločitev. Tega nikjer nisem zapisal. Zapisal pa sem tudi, da ne gre za preproste rešitve.
Lahko se pa človek zavestno odloči, da bom vzrokom za te težave prišel do dna in začne kopat in raziskovat na tem področju in skupaj z novimi izkušnjami lahko pride iz te situacije. To ti pa jaz govorim, ker prav tako poznam nekoga, ki je to naredil. 😉

ufff zanimivo branje….
poglejte, z mano je tako da sem kljub 24 letom še zmeraj “junfr”. Dobro, to zdaj ne pomeni, da sem ultra sramežljiv, in da ne znam pristopiti do punce, (npr. ravno včeraj sem se lizal z eno 😀 ) in nimam težav z samozavestjo. Pač enim ni dano da bi zgodaj začeli uživati v sexu jbg 🙂 dejansko morata veteran in še slabši začeti delati na sebi po principu “vržem te v vodo, potem pa splavaj ali utoni” k drugače ne bosta nikoli ugotovila, da punce sploh niso tak bavbav 😉
pa lep pozdrav

S čim pa? Zakaj ne prideš dlje od “lizanja”? Si ne želiš, se česa bojiš? Saj na rečem, da bi moral vsako, ki ti je všeč “nate***t”, ampak zakaj ne dlje od tega, če ti je dekle všeč?

S čim pa? Zakaj ne prideš dlje od “lizanja”? Si ne želiš, se česa bojiš? Saj na rečem, da bi moral vsako, ki ti je všeč “nate***t”, ampak zakaj ne dlje od tega, če ti je dekle všeč?[/quote]

preprosto, ker ne preferiram ONS-jev, želim da bi bilo prvič nekaj posebnega, oz. se šparam za tapravo;)
pač ne prenesem misli da bi bil zgolj ena črtica npr. uni včeraj. jaz iščem resno zvezo 🙂
pa nisem konzervativen oz. ne prihajam iz stroge katoliške družine 😀
lp

veteran odpišeš na e-mail?

Potem pa tako povej oz. napiši. Ta ki ga jaz poznam se je obrnil na pomoč, toda je hitro odnehal ker ni bilo rezultatov. Ne vem pa, če je mesec ali dva sploh dovolj časa za kakšne rezultate.

In je bilo uspešno? Kakšna je sedaj situacija pri njem?

No, ta pa še niti do prvega poljuba ni prišel, kljub svojim 25+ letom. Zdaj ne vem ali ima to smolo, da naleti na uber sramežljive punce, ki v svojo bližino ne spustijo niti enega fanta, ali je kaj drugega. Pa sicer hodi ven, na žure ipd, toda nikoli se nič ne zgodi s kakšno punco. Zdi se mi da zanj ni druge rešitve kot punca, ki bo prva šla v napad, ga osvojila, prva poljubila itd. Tukaj pa nastopi problem, da je iskanje take punce iskanje igle v senu.

Mesec ali dva skoraj zagotovo ni dovolj, da človek naredi neke korenite spremembe v svoji miselnosti, pristopu do življenja, ljudi, do sebe, torej za spremembe, ki so se v njem gojile in vkoreninjali 20 ali 30 let. Ponavadi so potrebna leta za neko opazno spremembo.
Mogoče se ta, o katerem ti govoriš, vseeno malo razlikuje od “mojega”. Kakorkoli, pomembno se mi zdi, da se za spremembno odločimo in pri njem vztrajamo. Da pa to naredimo, moramo najprej spoznati, da nismo na pravi poti, tako da nam potem drugega kot sprememba tako ne preostane. Iz tam potem črpamo motivacijo za spremembno.

Kakšna je sedaj situacija pri njem?

Kakšna je sedaj situacija pri njem?[/quote]
V zvezi je.

Iz povedanega so stvari precej jasne. Vsi ljudje delujemo približno na osnovi enakih mehanizmov, enakih potreb. Tudi tisti, ki podoživlja ves čas enako izkušnjo, ima nekaj od nje, ponavadi na nezavednem nivoju. Trenutek odločitve ponavadi pride, ko postane tudi cona udobja premajhna in preveč omejujoča, se pravi nas zadostna bolečina porine v raziskovanje problema. in tule gre v prvi vrsti za to- za pomanjkanje odločitve. Odločitev pomeni od-ločitev. Ločitev OD neželjenih rezultatov. Se pravi ne-ustavljanje ob začasnih porazih, ki niti niso porazi ampak samo učni pripomočki.
ne gre za enostavno stvar, seveda da ne; gre za celo vrsto negativnih prepričanj, ki se med seboj podpirajo, množica kompleksov. Samo povsod v življenju pa veljajo eni osnovni principi. In trdna odločitev je zagotovo en tak močan princip. Treba je vedeti, kakšen je željeni izid našega početja, predvsem pa RAZLOG, zakaj hočemo takšen izid. “Zakaj” nas žene. Tudi v negativnem stanju vztrajamo, ker imamo nek razlog za to: udobje, lažno zaščito pred neznanim.
Nesmiselno je reči, da je prepozno. Prepozno za kaj? Fotr mojega kolega, postal vdovec pri 65, ko se je po dveh letih odločil, da noče biti več sam, si je v treh mesecih našel žensko. Po celem življenju neukvarjanja z enimi zmenkarijami ali obiskovanju psihiatrov. Nikoli nismo prestari, vlak nikoli ne odpelje (no, s smrtjo že 🙂 ). Saj ni pomembna starost, pomembna je pravilno usmerjena energija- in to je za moje pojme “mladost”.
Treba je pa vedet, da vsak začne nekje drugje. Za nekoga je dovolj, da gre parkrat ven, pa si najde žensko. nekdo drug mora prej zvozit labirinte svoje psihe, preden sploh upa naglas povedati ženski svoje ime. V obeh primerih pa mora biti prisotna trdna odločitev. Nekdo, ki odneha po mesecu, dveh, se v resnici sploh ni odločil. Nakazuje na to, da mu nekaj manjka. Zdej- da ne ve kaj naredit, to tudi čisto ne drži vode. Vsak ve vsaj za nekaj, kar v določenem trenutku naredi in noben poskus ni neuspel, če se le nekaj nauči iz njega.

Problem pri mojem znancu je v tem, da on že vnaprej “ve”, da ko bi bil nekje na samem s kakšno punco, ne bi vedel o čem naj se pogovarjata. Boji se da bi nastala tišina. Sam si postavlja predpostavke in napovedi, ki ga omejujejo. Sem mu že nekajkrat rekel, da je problem ravno v tem. Pa ko so ga skušali sparčkati z neko punco, sem mu rekel naj jo povabi na zmenek. Ne na pijačo, ampak na zmenek. Pa nič od tega. Pravi da še mora zbrati pogum za kaj takega. Prav tako se je za pomoč obrnil na psihoterapevtko ki mu je podala vaje za sproščanje, pa je že po enem mesecu odnehal. Pa da ne boste mislili da kar nekaj pišem, sem pred nekaj leti imel povsem enake težave. Sem šel ven na žur, pa mi to ni hasnilo ker nisem znal navezati stika s puncami. Ko pa se je pokazala priložnost, sem enostavno prevzel pobudo in jo povabil na pijačo, jo vprašal za tel. št., kontakt na FB, ji dal vedeti da mi je všeč itd., in vse to je na koncu pripeljalo do zveze.
Res pa je, da ima moški le 50% vpliva na potek dogodkov. Drugih 50% je na strani ženske in če se zlepa nič noče zgoditi, potem tudi ona očitno ni prava.

Mogoče imamo v interakciji z žensko res samo 50% vpliva, imamo pa 100% vpliv pri pogovarjanju s seboj. In to je bolj pomembno. Jaz pa npr. “vem”, da bo moje druženje z žensko ali komerkoli čisto prijetno in vzpodbudno- in vedno je. Razlika je pa v mikroskopskih povezavah v možganih človeka ki ga opisuješ in mene. Praktično enako mašino nosiva v glavi, mikroskopski objekti so postavljeni malo drugače, živiva pa v dveh različnih svetovih. Verjetno se strinjaš, da je torej smiselno spreminjati notranji svet, glede na to da na zunanjega nimamo vpliva. Oziroma, ironično, šele ko vplivamo na notranji svet, mu sledi tudi zunanji. Lahko da ženska ni prava, čeprav tudi to se da postaviti pod vprašaj- tudi sami privabimo kvalitete iz ljudi, se pravi so ljudje večkrat naše zrcalo (saj je logično, odzivajo se na naše obnašanje). Ampak kar hočem reči; kar dojemaš kot neobvladljivo, ni vredno izgube energije, vplivati je potrebno v prvi vrsti na tisto, na kar lahko vplivamo- nase.

Kako pa si kaj s pornografijo? Ker ta je namreč uničila tudi že marsikater zakon, verjemi mi.

Pornografija uničuje človekov pogled na NORMALNO spolnost. Človek, ki se nenehno prepušča domišljijskim svetovom pornografije, potem to popačeno sliko o spolnosti ponotranji, postane del njega. Zato ko pride pred resnično žensko, zablokira.

Če gre za to, potem takoj popolnoma opusti pornografijo! Morda boš celo ugotovil, da gre za zasvojenost, ki pa jo lahko rešiš s terapevtom (mislim da je najbolj znana terapevtka Sanja Rozman, je tudi neko knjigo napisala).

Če si veren, pa ti svetujem, da v zvezi s tem (z nezmožnosto združitve z žensko) moliš in zaprosiš za odrešenje.

Kakorkoli, želim ti vse dobro in upam, da čimprej rešiš ta problem, ter si (če to želiš) ustvariš družinico 😉

Glede na tvoje vprašanje: zelo me spominjaš na mojega sodelavca in prijatelja. Bil je zelo vesel, pameten (diploma, magisterij), imel svoje veliko stanovanje in hišo pri starših, plačo dobro.
Samo punc ni in ni mel.

Nato pa si je kupil mercedeza za 50.000 EUR. Kaj se je zgodilo 2 sta ga v enem tednu “špecali”, kar na enkrat so ga klicale tudi ene, ki so ga prej zavrnile in se mu prilizovale. Na piru smo se smejal na ta račun:)