Berimo skupaj – 10. teden: Celostni razvoj otroških možganov

10. teden 
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6., 7. , 8., 9. teden

Peto poglavje

V petem poglavju bomo pozorni na notranji pogled, ki v svojem bistvu pomeni dvoje: razumevanje lastne notranjosti in razumevanje notranjosti drugega. Gre za dojemanje naše lastne psihe. Osredotočali se bomo predvsem na kolo zavedanja, to je način kako si svojo psiho lahko predstavljamo kot kolo, z osjo v središču in naperami, ki segajo do obroča. Obroč predstavlja vse, na kar smo lahko pozorni, ali česar se lahko zavedamo: naše misli in čustva, sanje in želje, spomine, zaznave zunanjega sveta ter telesna občutja. Os je notranji prostor, iz katerega se zavedamo vsega, kar se dogaja okrog nas in v nas. Omogoča nam, da se globoko povežemo z drugimi in s sabo in pomaga spoznati, da so različne misli in občutja, ki nam lahko povzročajo toliko težav, preprosto različni vidiki nas samih. Robne točke nam lahko vzamejo veliko časa in energije, lahko pa se, če želimo, vrnemo nazaj v svojo os, kjer lahko ugledamo večjo sliko.Težave so tako del nas, ne pa naša celota. Če ostanemo na robu, to pogosto vodi v doživljanje togosti ali kaosa. Kolo zavedanja nas tako nauči, da lahko izbiramo, na kaj se bomo osredotočili in v kaj bomo usmerili svojo pozornost.Postanemo sposobni izbirati.

(povzeto po knjigi)

V petem poglavju si preberite še:

• Kako ločevati med »čutim« in »sem«
• Kako nova izkušnja spremeni strukturo možganov – nevroplastičnost

Kako znanje uporabiti?

VAJA 1 – naše zavedanje

Prva vaja bo tokrat potekala v paru (seveda, če je to mogoče). Skupaj s svojim partnerjem se odločita za en pomemben dogodek, ki sta ga skupaj doživela (poroka, rojstvo otroka …). Nato si ga prikličita v spomin in si vsak zase zapišita. Imejta nekaj skupnih točk (recimo kateri dan je bil, kakšno je bilo vreme, kaj ste imeli oblečeno, kdo vse je bil prisoten …). Potem v nekaj stavkih zapišita, kaj vama je najbolj ostalo v spominu. Na koncu skupaj preglejta, kaj sta zapisala. Kje se spomina srečata in kje razlikujeta? Kaj menita, kaj je vplivalo na oblikovanje vašega spomina?

Spodaj napišite vse pritožbe, ki se jih lahko spomnite v zadnjem času. Ali napišite tiste, ki so najbolj pogoste. Naj bodo te glede vas samih, neke situacije ali glede koga drugega. (Primer: sovražim službo, ne maram sodelavca, slab sem pri košarki, dolgčas mi je, moj sin je len …)

Nato napišite še vse pritožbe, ki vam jih je povedal vaš otrok.

Kolikokrat se vam in vašemu otroku zgodi, da za določeno vedenje, občutje rečete na način, kot, da je le-ta vaša celota. Kje uporabite izraz »jaz se počutim« in »jaz sem«?

Zelo pomembno je, da se otroci zavedajo svojih občutij in jih razumejo. Vendar morajo tudi vedeti, da so občutja začasna, spremenljiva stanja. Otroku lahko razložite, da so čutenja kot vreme, ki se ves čas spreminja.

Namesto, da rečemo: jaz sem … (ki generalizira naše dojemanje sebe), raje povejmo: zdaj se počutim, da sem … (naše občutje postavi v ta trenutek, nakazuje da to lahko tudi mine ter skušamo s tem v TEM TRENUTKU ZDRŽATI)

VAJA 2: kolo zavedanja

Sedaj pa si predstavljajte, da imate popravni izpit in greste lahko še enkrat čez isti dogodek. Kaj bi spremenili? Kako bi se lahko o tej temi z njim pogovorili? Kako mislite, da bi se otrok odzval?

Sedaj narišite svoje kolo zavedanja (za pomoč poglejte skico – v knjigi). 
V pomoč vam bo morda tudi naslednja skica:

V centru je naša pozornost, sposobnost zavedanja, kjer smo mirni in odprti. Okoli je vse, kamor lahko usmerimo svojo pozornost in je razdeljen na štiri dele:

1. Stvari, ki so vezana na naših 5 čutil, s katerimi zaznamo zunanji svet
2. Telesne senzacije (kako se počutimo znotraj telesa)
3. Mentalne vsebine (misli, čustva, spomini, prepričanja)
4. Povezanost z drugimi

Izberimo nekaj stvari, kamor bomo osredotočali našo pozornost. Zavedamo se, da se lahko zavedamo (notranjost kroga). Cilj pozornosti je na zunanjem krogu. Napisane vsebine na robu kroga naj bodo tako pozitivne, kot negativne. Naj res predstavljajo različne dele vas samih. Potem si to kolo dobro poglejte in postopoma bodite pozorni na vsako napisano stvar. Usmerite svojo pozornost tja, kamor želite. Morda se osredotočite na stvar, ki je ta trenutek za vas najbolj pomembna. Na ta način boste ugotovili, da ste v večini sami vladar, kam bo usmerjena vaša pozornost.To velja za kolo zavedanja, kot tudi za vaše življenje.

Spremljajte, kaj stvari, kamor usmerjate pozornost prebujajo v vašem telesu (telesna občutja), kakšne čustva se ob tem prebujajo, kaj razmišljajte in kako to vpliva na vaš odnos do teh stvari ali ljudi.

Knjigo celostni razvoj otroških možganov lahko naročite na http://www.pogled.si/trgovina.php

Preberite tudi:

Berimo skupaj – 1., 2., 3., 4., 5. , 6., 7., 8., 9. teden