Imunski sistem je naša prva in najpomembnejša obrambna linija proti škodljivim tujkom, kot so virusi, bakterije in paraziti. Deluje na več nivojih – od nespecifične prirojene obrambe do specifične pridobljene obrambe, ki se spominja preteklih srečanj s patogeni. Da bi ohranili njegovo optimalno delovanje, je nujno vzdrževati zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost, kakovosten spanec in tehnikami obvladovanja stresa. Tako kot vsak sistem v telesu je tudi naša imunost odvisna od številnih dejavnikov, ki jih lahko v veliki meri nadzorujemo. Kljub temu, da smo obdani s številnimi mikrobi, nam pravilno delujoč imunski sistem omogoča, da ostanemo zdravi in se uspešno upiramo okužbam. Vlaganje v znanje o delovanju našega imunskega sistema in skrb za njegovo dobro počutje bi moralo biti prioriteta vsakega posameznika.
Imunost je lahko prirojena ali pridobljena
Prirojena imunost je kot vratar, ki ne prepozna obiskovalcev, ampak vsakogar obravnava enako. Ko tujek, na primer bakterija, vstopi v telo, prirojena imunost hitro reagira z nespecifično obrambo, kot ko vratar ne prepozna obiskovalca in ga zadrži, dokler ne dobi nadaljnjih navodil. Ta sistem ne oblikuje spomina na bakterijo, zato bo ob vsakem ponovnem stiku z njo reagiral enako. Ko se prvič porežete, prirojena imunost sproži vnetje na mestu rane, ne glede na to, kateri mikrobi vstopijo.
Pridobljena imunost pa deluje kot vratar, ki vodi seznam znanih obiskovalcev. Ko telo prvič naleti na specifičen patogen, na primer virus vodenih koz, pridobljena imunost potrebuje dlje, da se aktivira, saj mora “spoznati” virus in razviti specifična protitelesa proti njemu. Ko se to zgodi, oblikuje spominske celice. Ob ponovnem srečanju s tem virusom, spominske celice hitro prepoznajo grožnjo in sprožijo močan odziv. Dober primer pridobljene imunosti je, ko se otrok prvič okuži z virusom vodenih koz, bo morda zbolel, saj pridobljena imunost potrebuje čas za razvoj protiteles. Vendar pa ob naslednjem stiku z istim virusom, spominske celice hitro reagirajo, preprečujejo bolezen in otrok ostane zdrav.
Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto izda knjižico o pravilni in varni uporabi zdravil. V bogati zbirki je na voljo tudi knjižica Imunski sistem, v kateri so avtorice Maja Štubljar, mag. farm., Simona Vlahovič, mag. farm., Sara Korošec, mag. farm., pod drobnogled vzele naš najstarejši obrambni mehanizem.
Prirojena imunost
- Je prva linija obrambe in se sproži takoj po stiku s tujkom.
- Deluje hitro, vendar je nespecifična, kar pomeni, da se odziva enako na številne različne tujke.
- Ne oblikuje dolgotrajnega spomina, zato se ne more “spomniti” prejšnjih srečanj s patogeni.
- Vključuje fagocite in druge celice, ki napadajo tuje snovi ter povzročajo vnetje.
Pridobljena imunost
- Se razvije kasneje, običajno po tem, ko je telo že imelo stik s specifičnim patogenom ali po cepljenju.
- Je specifična, kar pomeni, da cilja na posebne patogene.
- Ima sposobnost oblikovanja imunskega spomina, zato se lahko “spomni” prejšnjih srečanj s patogeni in se na njih hitreje in močneje odzove v prihodnje.
- Vključuje B-limfocite in T-limfocite, ki proizvajajo protitelesa in ciljno napadajo patogene.
Kako lahko pomagamo imunskemu sistemu?
Nekaj lažjih obolenj letno je povsem normalen odziv telesa na tujke. Kljub temu je ključnega pomena najprej poskrbeti za zdrav življenjski slog. Uravnotežena prehrana, bogata s svežo zelenjavo, sadjem, žiti in kakovostnimi beljakovinami, je temelj za močan imunski sistem. Poleg tega je pomembno pitje vsaj dveh litrov vode na dan, izogibanje kajenju, zmanjšanje alkohola in vključitev redne telesne aktivnosti. Začnimo s preprosto polurno hojo, da aktiviramo telo. Prav tako sta ključnega pomena kakovosten spanec in obvladovanje stresa.
Kako deluje imunski sistem?
- Prepoznavanje: Imunski sistem mora razlikovati med lastnimi celicami telesa in tujimi snovmi. Ko tuja snov (antigen) vstopi v telo, imunske celice prepoznajo in se nanjo odzovejo.
- Odziv: Imunski odziv se lahko razlikuje glede na vrsto tujega povzročitelja. Protitelesa, ki jih proizvajajo B-limfociti, se vežejo na antigene in tako preprečujejo njihovo delovanje ali pa označujejo te tuje snovi za uničenje.
- Spomin: Imunski sistem ima tudi sposobnost “pomnjenja”. Ko se telo prvič sreča z določenim patogenom, lahko traja nekaj časa, da se proizvede ustrezen odziv. Vendar pa po tem prvem srečanju imunski sistem ustvari “spominske celice”, ki omogočajo hitrejši in močnejši odziv v prihodnje, če se telo s tem patogenom sreča znova.
Kako pa je s cepljenjem?
Cepljenje sodi v obliko pridobljene ali adaptivne imunosti. Z cepljenjem se v telo vnašajo oslabljeni ali mrtvi patogeni, delci patogenov ali toksini, s čimer se spodbudi imunski sistem, da proizvede specifična protitelesa in spominske celice brez dejanske izpostavljenosti bolezni. Če je oseba kasneje izpostavljena temu patogenu, je njen imunski sistem že pripravljen in lahko hitro in učinkovito reagira, s čimer prepreči ali omili bolezen.
Imunski sistem je ključen varuh našega zdravja, ki se neprestano bori proti nešteto grožnjam. Za njegovo optimalno delovanje je ključno vzdrževati zdrav življenjski slog. Skrb za imunski sistem je dolgorčna naložba v zdravje in dobro počutje.
