Ali se vam “gabi” hrana ki jo pripravljajo stari ljudje
Naslov teme pove vse, ali se vam upira hrana, ki jo pripravljajo stari ljudje?
Ponavadi že vonj v njihovih stanovanjih ni najlepši, šparajo pri vseh stvareh in mi je odvraten že vonj krožnika, pomitega samo z, ugibam, hladno vodo?
Se mi zdi da ponucajo vse kar ostane in zmiksajo v eno jed ali pa vlačijo stvari po hladilnikih par dni.
Jaz stežka pojem takšno hrano, bolj iz vljudnosti.
Bravo Gunnar, sem se pa zraven še nasmejala.[/quote]
Če je pa res :D, ta “moderne” majo pa itak stil pogrej in pojej, tist je šele stara in zanič hrana, da ne govorim o mikrovalovkah… bljah!
Gabi se mi jesti tam, kjer ni čistoče. Ne morem jesti tudi tam, kjer vidim, da tisti ki kuha in vmes proba hrano z žlico, ki je potem ne splakne ampak samo odloži in naslednjič spet s ta isto žlico v pisker. Gabi se mi jesti tudi tam, kjer si nekdo zajame prilogo s tisto žlico, s katero je prej jedel juho in to kljub temu, da je ob prilogi tudi posebna žlica, ki služi za ta namen.
Kaj si pa morem, taka sem. Vem, da je problem samo takrat, ko to vidim….in vem, da je to moj problem v moji glavi, ki ga enostavno ne morem odpraviti.
Ko kuham jaz, “probno ” žlico vedno, ampak res vedno, operem, šele nato naslednjič zajamem iz lonca.
Maska 4, se popolnoma strinjam s teboj- tudi jaz ne. pa imam doma 3 otroke.
Ali pa pri eni znanki- sem bila enkrat na kavi, pa sem videla, da je njen pes lizal dreke od enega drugega psa, potem je skočil na njeno hči, jo pomazal z drekom, potem se je še ljubčkal z njo in mene je minilo, da bi se dotaknila kave.
Od nobene stare mamce hrana se mi še ni gabila, ker so vse, pri katerih sem jedla, čiste vestne gospodinje. S taščo vred.
Gabi pa se mi kaj pojesti tam, kjer mesijo otroci (vrtec, šola), ker tam pa lahko poješ z rafaelo kroglico še malo ostankov z lulčka. Gabi se mi jesti na piknikih za svakinjo, ko jo gledam pri pripravi recimo solat. Kričeči dolgi kremplji, za njimi ziher kaj ostane, nenehno si šari po laseh in še verižna kadilka je. Sicer se stalno pedena v piko, ampak prepričana sem, da je v njeni hrani več mikroodpadkov, kot v hrani stark, za katerimi sem jedla.
Sleherni dan se mi stoži po jedeh moje pokojne mame. Ne vem, ali to pride z leti (srednja leta), ali pa je nostalgija po tistem res enkratnem okusu tako živa, da se mi že rola. Sanjam o štedilniku na drva, o domačih jajcih, katreih okusa se živo spomnim in jim ta današnja rdeča jajca ne sežejo do… Sanjam o mladem krompirju z vrta, pečenim na malce domače masti, pa o prvovrstnem kislem zelju, zabeljenih žgancih, domačem kislem mleku, borovnicah…
Jaz ti pa dam zelo prav za tvojo odprto temo.
Sem doživela na lastne oči, ko je 80-letna sorodnica, vpričo nas obiskov pomite krožnike brisala s spodnjo majico ( ki ji je gledala izpod oblačil), z majico je brisala tudi pribor, majica ji je služila praktično namesto kuhinjske krpe (!!!).Z eno žlico je mešala juho, glavno jed, vedno jo je obliznila, ne oprala, preden jo je pomočila v drug lonec…..Bi ve z užitkom pospravile tak pripravljen in serviran obed? Verjetno tudi iz vljudnosti bolj težko…..
Sem mnjenja: starostniki tako kot niso več za volan, niso več za v kuhinjo pred očmi javnosti, ker demenca dela svoje in se počasi speminjajo v odrasle male otroke……Žal je tako – staramo se vsi, vse nas to čaka, ampak sama srčno upam, da mi ne bo “udarilo” v to smer…..
Sicer imam tudi mnenja o kuhinjah v takšnih in drugačnih restavracijah, ko ne vidiš, kaj se v njih dogaja – kako poleg šmeksi meksi ali pa slassssstne hrane na krožniku poješ še ves švic, ki je kapljal s čela kuharja, pa kakšen masteh apčih po hrani pred serviranjem z dodatno porcijo bacilov, ali pa ko si kuhar z roko briše smrklje, ki mu kapljajo iz nosu in lepo pripravlja hrano za goste, ali pa da si kuhar pred pripravo ni umil rok po uporabi WC-ja ali pa po čik pavzi – -ogabno mi je, če zavoham, da je hrano pripravljal kadilec! Jaaaaaa, marsikaj se dogaja tudi po javnih kuhinjah, ne samo familijarnih ;))))))