“Ne bom.”
“Nisem lačna.”
“Pusti me pri miru.”
Zakaj oseba z demenco začne zavračati hrano?
Ko oseba z demenco začne zavračati hrano, se svojci pogosto znajdejo v občutku nemoči. Skrb jih je, da bo oseba shujšala, oslabela ali zbolela. Hranjenje, ki je bilo nekoč samoumevno, lahko postane vsakodnevni boj.
Pomembno je vedeti: zavračanje hrane pri demenci redko pomeni trmo ali upor. Najpogosteje je to znak, da se v telesu ali možganih dogaja nekaj, česar oseba ne zna več ubesediti.
Najprej izločite bolečino ali fizične težave
Preden iščemo razloge v demenci, je nujno preveriti osnovne telesne vzroke:
- preverite zobe in protezo – pritisk, vnetje ali neustrezna proteza lahko povzročijo bolečino pri žvečenju,
- bodite pozorni na požiranje – pogosto kašljanje ali davljenje ob jedi lahko kažeta na težave s požiranjem; v tem primeru poiščite pomoč zdravnika,
- preverite, ali ima oseba vnetje, slabost ali zaprtost – vse to dokazano zmanjšuje apetit.
Pri demenci oseba pogosto ne zna povedati, da jo boli. Zavračanje hrane je lahko edini znak telesne stiske.
Kako demenca spremeni odnos do hrane?
Če telesnih vzrokov ne najdemo, je pomembno razumeti kognitivno ozadje:
- oseba ne ve več, kaj je na krožniku – hrana ji deluje neznana ali tuja,
- ne zna več uporabljati pribora – vilice ali žlica postanejo ovira,
- ne zazna lakote – možgani ne pošljejo več jasnega signala, da je čas za obrok,
- prisotnih je preveč dražljajev – televizija, govor, glasba. Vse skupaj postane preobremenjujoče.
V takšnem stanju hrana ni več vir ugodja, ampak vir stresa.
Kaj lahko naredite takoj, ko oseba z demenco noče jesti?
Majhne spremembe lahko naredijo veliko razliko:
- odstranite hrup in zmanjšajte število predmetov na mizi,
- ponudite hrano v roko – koščke kruha, sadja ali mehke prigrizke,
- sedite z osebo in jejte skupaj – ne stojte nad njo kot opazovalec,
- ne sprašujte: “A boš jedla?“, ampak raje recite: “To je zate. Diši, kajne?“
- pokažite, kaj naj naredi – mirno, počasi, brez pritiska,
- če ne gre, ne silite – počakajte 20 minut in poskusite znova,
- uvedite rutino – enak čas, enak prostor, znana hrana.
Zakaj je najljubša hrana tako pomembna?
Hrana, ki jo ima oseba rada, ni razvajanje.
Najljubša juha. Okus otroštva. Znan vonj.
Takšna hrana sproži čustveni spomin – možganske povezave, ki se pogosto ohranijo dlje kot logični spomin. To lahko aktivira apetit in okrepi občutek varnosti.
Preverjeni praktični ukrepi pri hranjenju demence:
- Uporabljajte kontrastne krožnike
Bel krožnik na beli mizi je za mnoge osebe z demenco praktično neviden.
Temen krožnik + svetla hrana = boljša orientacija - Odstranite ves odvečni pribor
Samo en krožnik, samo ena žlica. - Hrano ponudite vizualno jasno
Barvito, a ne kaotično. Hrana mora biti prepoznavna. - Uvedite t. i. prstno hrano
Npr. kuhano korenje, palačinka, kocka sira, mehko sadje. - Povežite hrano z ritmom dneva
Vsak dan ob isti uri, po možnosti ob isti glasbi, z istim krožnikom. - Vključite vonj
Naj zadiši – kuhanje pred osebo pogosto sproži spomin in apetit.
Zakaj hranjenje pri demenci pomeni več kot kalorije
Pri demenci hranjenje ni le vnos kalorij. Je odnos, je varnost, je predvidljivost.
Ko oseba z demenco noče jesti, vam morda ne govori ne. Morda vam sporoča: “Tega ne razumem. Tega ne zmorem. Potrebujem tvojo pomoč.“
Prebrali ste enega izmed člankov v seriji, ki demenco obravnava celostno – skozi vsakdanje situacije, odnos do osebe z demenco in vlogo svojcev. Avtorica izhaja iz dolgoletnih praktičnih izkušenj in poudarja tisto, kar je v skrbi za osebo z demenco pogosto najpomembnejše: dostojanstvo, občutek varnosti in odnos.
V seriji člankov se bomo dotikali tem, s katerimi se svojci in bližnji srečujejo v praksi, med drugim:
- zakaj je pomembno govoriti oseba z demenco in ne dementna oseba,
- kako z vsakdanjimi drobnimi dejanji ohranjati dostojanstvo in samostojnost,
- zakaj ni prav, da osebi z demenco odvzamemo dejavnosti, ki jih še zmore,
- kako se odzvati, ko oseba vidi ali sliši nekaj, česar mi ne zaznamo,
- kaj storiti, ko oseba z demenco zavrača hrano,
- kako razumeti in omiliti odpor do tuširanja in osebne higiene,
- kako pomembni so odnos, miren pristop, rutina in občutek varnosti,
- kako lahko svojci z majhnimi spremembami pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Če se ob branju porajajo vprašanja, dvomi ali stiske, ali pa želite izmenjati izkušnje z drugimi, priporočamo forum Duševno zdravje in odnosi.
Vabljeni k branju naslednjih člankov v seriji. Demence ne moremo ustaviti, lahko pa jo pospremimo z več razumevanja, spoštovanja in človeške bližine.
