Z nami je svojo zgodbo delila Mojca, mama danes 13-letnega fanta. Njegova pot s tiki se je začela pred štirimi leti, v času Covida, ko je šola potekala pred zaslonom – in ko si je Mojca prvič mislila …
“Najprej sem pomislila: morda mu je kaj padlo v oko? Nenadno, pospešeno mežikanje. Bilo je nenavadno, že skoraj sunkovito. Postalo je intenzivno, neprestano. A najbolj me je vznemirjalo to, da se je pojavilo vedno, ko je bil pred ekranom med spletnim poukom. Ko smo računalnik ugasnili, je bil mir,” Mojca ni vedela, ali so v ozadju boleče oči, preobremenjenost ali nekaj drugega, česar takrat še ni znala prepoznati.
“Prva triada osnovne šole. Vsepovsod se je razpredala negotovost, šolanje se je preselilo za štiri stene našega doma. Sin je ure in ure preživel pred zaslonom — in prav v tem času sem prvič opazila izrazito mežikanje, ki me je prestrašilo. A to je bil šele začetek, “ razlaga sogovornica. “Mežikanju je sledilo hrkanje. Tisto neprestano, dražeče hrkanje, kot bi mu nekaj nevidnega tičalo v grlu. Sledile so grobe, nenadzorovane grimase z usti, kot bi skušal na silo zazehati, a z izkrivljenim vratom. Ko je končno zazehal, je glavo sunkovito zavrtel – tako močno in očitno, da ga je celo njegov prijatelj vprašal: Kaj pa delaš z vratom? Moj fantek je mirno rekel, da ga boli vrat. Meni pa je srce tonilo globlje, ” nadaljuje Mojca.
“Ko se je življenje vrnilo v šolske klopi, sem že vedela, da nekaj ni v redu. Dneve sem preživela v brskanju po spletu in brala podobne izpovedi prestrašenih staršev. Tiki. O tem sem govorila z njegovo učiteljico, jo prosila, naj bo pozorna, in jo seznanila s svojimi najtemnejšimi sumi. Potrdila jih je. Tako smo pristali pri pediatrinji. Že v sporočilu sem ji napisala, da sumimo na tike. Ko je moj sin pred njo naredil prvo nehoteno grimaso, je takoj potrdila: “To je tik.” Najprej nas je pomirila: tiki niso redki, pogosto sčasoma izzvenijo, le manjši del otrok pa razvije Tourettov sindrom. Svetovala nam je obisk psihologa, ki preveri čustveno ozadje, in po potrebi nadaljevanje pri nevrologu. Opremila nas je tudi z gradivom in osnovnimi informacijami, da bi lažje razumeli, kaj se dogaja. Toda ta pot, zaradi COVID-čakalnih vrst, je bila agonija negotovosti.”
“Tourettov sindrom sem poznala le iz ameriških filmov. In potem še iz našega vsakdana — v naši ulici živi gospa, ki med sprehodom glasno vokalizira in pogosto sočno preklinja. Ko gre mimo, se ljudje spogledajo in pomenljivo zavrtijo z roko ob glavi, kot da z njo ni vse v redu. Šele ko sem začela brati strokovne članke, sem razumela, da morda sploh ne gre za “norost”, kot ji jo pripisujejo, ampak za nevrološko motnjo. Ko sem vse to povezala s tem, kar se je dogajalo mojemu sinu, me je stisnilo pri srcu. Misel, da bi lahko tudi njega čakala podobna pot — to je bila groza, ki me je pretresla do temeljev. Na psihologa smo čakali tri leta. S sinom sva se veliko pogovarjala, naučil se je prepoznati, da so se tiki pojavili v obdobjih večjega stresa. Tiki so medtem izzveneli, a strah je ostal. Naša zgodba se je dobro končala. Vendar pa globoko v srcu nosim stisko tistih, s katerimi sem se povezala v tistem času – tistih staršev, katerih otroci so iz teh nedolžnih začetkov razvili Tourettov sindrom. Njihove stiske so me spodbudile, da o tikih vem vse in da našo zgodbo delim s starši. Morda bo komu, ki se ravno zdaj sooča z enakim strahom, to prineslo nekaj miru, razumevanja ali vsaj občutek, da ni sam, ” pripovedovanje sklene sogovornica.
Ko Mojca danes gleda nazaj na tisto obdobje, poudarja, da ji je najbolj pomagalo kakovostno, strokovno preverjeno gradivo. “Najpomembnejša informacija, ki sem jo dobila, je bila v knjižici, ki jo je predlagala pediatrinja – Motnje tikov, ki jo je napisala doc. dr. Jana Kodrič, specialistka klinične psihologije,” pravi. “Knjižica je bila izjemno jasna, sočutna in primerna za starše, učitelje in mladostnike – zajema vse ključne informacije o tem, kako tiki nastanejo, kako se razvijajo in kako jih obvladovati.”
Knjižico lahko najdete TUKAJ. Mojca je dodatne informacije črpala tudi pri Mednarodnem društvu za Parkinsonovo bolezen in motnje gibanja (MDS) ter Cleveland Clinic – vse so zanesljivi, strokovni viri, ki pomagajo razumeti in obvladovati tike brez nepotrebnega strahu.
Tiki pri otrocih: kaj se pravzaprav dogaja
Ko starši prvič opazijo, da njihov otrok nenehno meži, odkašljuje se ali trza z rameni, se pogosto pojavijo vprašanja in skrbi. So to le otroške navade ali gre za nekaj resnejšega? Pediatri pravijo, da so tiki v otroštvu presenetljivo pogosti in v večini primerov povsem neškodljivi. Tiki so nenadni, hitri in ponavljajoči se gibi ali glasovi, ki jih otrok ne more popolnoma nadzorovati. Doc. dr. Jana Kodrič, specialistka klinične psihologije, v omenjeni knjižici pojasnjuje, da čeprav so videti podobni hotenim gibanjem, jih otrok lahko zadrži le za kratek čas in z velikim naporom. Podobno kot bi poskušali zadržati kihanje ali praskanje srbeče kože. Pri Cleveland Clinic, poudarjajo, da so prehodni tiki v otroštvu pogostejši, kot mislimo, in velikokrat spontano izzvenijo.
Motnje tikov so pri otrocih pogostejše, kot si predstavljamo. Z njimi se sreča približno 1–3 % otrok, medtem ko ima Tourettov sindrom okoli 1 % otrok. Fantje imajo motnje tikov trikrat do štirikrat pogosteje kot deklice. Tiki se najpogosteje pojavijo v otroštvu in pogosto oslabijo ali izginejo v najstniškem obdobju. Pogostejši so tudi pri otrocih, ki imajo druge razvojne ali čustvene težave, kot so motnje avtističnega spektra, učne težave, vedenjske težave ali tesnoba.
Kako prepoznati tike in kdaj je čas za strokovno pomoč
- Motorični tiki se najpogosteje kažejo kot mežikanje, skomiganje z rameni, trzanje glave ali grimase. Včasih lahko otrok trza z rokami ali celim telesom.
- Vokalni tiki pa vključujejo hrkanje, kašljanje, odkašljevanje ali ponavljanje zlogov. Redko se pojavi tudi izrekanje neprimernih besed, kar strokovnjaki imenujejo koprolalija.
Pri Cleveland Clinic pojasnjujejo, da so prehodni tiki v otroštvu zelo pogosti in pogosto spontano izzvenijo. Raziskave kažejo, da se s tiki začasno sooča kar do 20 odstotkov otrok. Večina teh otrok ne bo potrebovala nobene posebne obravnave. Če pa tiki trajajo dlje kot eno leto, strokovnjaki preverjajo, ali gre za trajnejšo motnjo tikov.
Kdaj je torej čas za posvet s pediatrom?
Strokovnjaki svetujejo, da poiščete pomoč:
- kadar tiki vztrajajo dlje časa,
- ovirajo otroka v šoli ali pri druženju,
- mu povzročajo stisko ali se pojavljajo skupaj z drugimi težavami, kot so tesnoba, ADHD ali motnje spanja.
Pri diagnostiki so ključni pogovor, podrobna anamneza in opazovanje otroka. Dodatne preiskave so potrebne le redko, če je potek atipičen.
Zakaj so tiki včasih močnejši, drugič pa komaj opazni
Eden najbolj zanimivih vidikov tikov je njihova spremenljivost. Starši pogosto opazijo, da ima otrok nekega dne komaj opazen tik, naslednji dan pa je izrazit in moteč. To ni naključje. Strokovnjaki poudarjajo, da so tiki zelo občutljivi na notranje in zunanje dejavnike.
Okrepijo se predvsem ob stresu, utrujenosti, napetosti in spremembah v življenju, kot je začetek novega šolskega leta. Zanimivo je tudi, da postanejo tiki močnejši, kadar se o njih govori ali ko otrok čuti, da ga drugi opazujejo. Nasprotno pa so manj izraziti med dejavnostmi, ki zahtevajo pozornost in koordinacijo, kot so šport, igra ali risanje. Med spanjem tiki popolnoma prenehajo.
To razumevanje je ključno za starše in učitelje, saj jim pomaga razložiti, zakaj se tiki spreminjajo in kako lahko ustvarijo okolje, v katerem bo otrok čutil manj pritiska.
Tourettov sindrom: ko tiki postanejo del dolgotrajne zgodbe
Pri večini otrok tiki postopoma izginejo. Pri manjšem delu otrok pa trajajo dlje, se kombinirajo in vključujejo tako motorične kot vokalne izraze. Takrat strokovnjaki preverijo, ali gre za Tourettov sindrom.
Tourettov sindrom je nevropsihiatrična motnja, za katero morajo biti prisotni motorični in vokalni tiki, ki trajajo več kot eno leto in so se začeli pred desetim letom starosti.
Pogostejši je pri fantih in se pogosto pojavlja skupaj z ADHD, anksioznostjo ali obsesivno-kompulzivnimi simptomi. Natančen vzrok Tourettovega sindroma ni znan. Strokovnjaki predvidevajo preplet genetike, posebnosti v možganskih povezavah, občutljivosti na stres in okoljskih dejavnikov. Sindrom se lahko pojavlja v družinah, a ni nujno neposredno dedovan.
Ali ima vsak otrok s tiki Tourettov sindrom?
Ne! In to je izjemno pomembno sporočilo za starše. Strokovna društva, kot je Mednarodno društvo za Parkinsonovo bolezen in motnje gibanja (MDS), navajajo, da tike v nekem obdobju doživi tudi do petina vseh otrok. Pri večini so to prehodni, nenevarni pojavi, ki pogosto izginejo v nekaj tednih ali mesecih. Tourettov sindrom je veliko redkejši.Zanj je značilno, da so prisotni tako motorični kot vokalni tiki, ki trajajo več kot eno leto in so se začeli v otroštvu. Večina otrok s tiki torej nima Tourettovega sindroma, ampak prehodne tike, ki se s časom spontano umirijo.
Kaj lahko naredimo doma: moč mirnega odziva
Strokovna priporočila so izjemno enotna in preprosta: najpomembnejši je miren, sprejemajoč odziv staršev. Doc. dr. Kodrič poudarja pomen normalizacije. Otroku je treba sporočiti, da je v redu, da ima tike in da ne pomenijo nič slabega o njem. Kaj konkretno pomaga? Strokovnjaki svetujejo, da tike ignoriramo, ne pa otroka samega. To pomeni, da se ne osredotočamo na tike, ne opominjamo otroka in ne zahtevamo, naj se “ustavi”. Pomembna je stabilna rutina, dovolj spanja in gibanja ter zmanjševanje stresnih situacij. Ko so tiki zelo intenzivni, lahko otroku omogočimo kratek odmor v mirnem prostoru.
Kako lahko pomaga šola
Smernice, ki jih opisujejo dr. Kodrič in pedagoške institucije, priporočajo, da učitelji:
- ignorirajo tike, a ostanejo pozorni na otrokove potrebe
- omogočijo manj izpostavljeno mesto v razredu
- dovolijo kratek umik, ko je napetost prevelika
- prilagodijo način preverjanja znanja (podaljšan čas, ustno preverjanje, računalnik)
- po potrebi razredu na preprost način razložijo, kaj so tiki (s soglasjem staršev/učenca)
To potrjujejo tudi priporočila tujih združenj za Tourettov sindrom, ki poudarjajo, da je informirana šola za otroka ključna varovalka.
Zdravljenje tikov: kdaj je potrebno in kaj pomaga
Večina otrok s tiki ne potrebuje posebnega zdravljenja. Ko strokovnjak postavi diagnozo, staršem največ pomeni jasna razlaga, kaj tiki so in kako z njimi živeti. Če so tiki blagi in otroka ne ovirajo, dodatna obravnava ni potrebna — veliko otrok samo razvije strategije, s katerimi tike obvladujejo in normalno funkcionirajo.
Zdravljenje postane pomembno, kadar so tiki tako izraziti, da otroka motijo doma, v šoli, pri dejavnostih ali povzročajo stisko. Cilj zdravljenja je zmanjšanje tikov, ne njihova popolna odprava. Prva izbira so vedenjski pristopi, ki so zelo učinkoviti pri zmernih tikih. Pri hujših tikih se po potrebi uvedejo tudi zdravila. Obe metodi lahko pomagata zmanjšati pogostost in intenzivnost tikov, vendar tiki le redko popolnoma izginejo.
Najpomembneje je, da otrok čuti podporo in razumevanje
Tiki so lahko za starše vir velikega strahu, a strokovnjaki poudarjajo, da so v otroštvu pogosto prehodni in povsem nenevarni. Najpomembneje je, da otrok čuti podporo, razumevanje in mirno okolje doma ter v šoli. Kakovostne informacije, kot jih ponujajo strokovnjaki in preverjeni viri, pomagajo ločiti strah od dejstev in omogočajo, da se starši na pot soočanja s tiki podajo samozavestneje.
Mojčina zgodba je opomnik, da nismo sami – da so tiki izziv, ne tragedija, in da večina otrok iz tega obdobja zraste brez večjih posledic. Če pa tiki vztrajajo dlje ali otroku povzročajo stisko, je strokovna pomoč na voljo in dostopna.
Najpomembneje pa je to: tiki ne določajo otroka. So le eden od začasnih popotnikov njegovega razvoja – in z razumevanjem, ustrezno podporo ter pravimi informacijami lahko to obdobje mine veliko lažje, kot je videti sprva.
VIRI
- Kodrič, J. (2020). Motnje tikov. Inštitut za klinično psihologijo – IC Pika. Zadnji dostop: november, 2025. Dostopno na: https://icpika.si/gradiva-za-strokovnjake/knjizica-ic-pika-motnje-tikov/
- Mednarodno društvo za Parkinsonovo bolezen in motnje gibanja (MDS). (2018). Tiki in Tourettov sindrom: Bistvena dejstva za bolnike. Zadnji dostop: november, 2025. Dostopno na https://sl.movementdisorders.org/MDS/viri/Izobra%C5%BEevanje-bolnikov/Tiki-in-Tourettov-sindrom.htm
- Cleveland Clinic. (n.d.). Tourette Syndrome: What it is, causes, symptoms & treatment. Zadnji dostop: november, 2025. Dostopno na https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/5554-tourette-syndrome
