Število obolelih za pljučnim rakom, predvsem žensk, zaskrbljujoče narašča. Velik delež primerov raka pljuč bi lahko preprečili, so poudarili na tiskovni konferenci Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO).
“Naraščanje raka pljuč v ženski populaciji je resnično alarmantno,” je opozorila Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO). Dodala je, da je pljučni rak bolezen, ki jo v veliki meri lahko preprečimo: “Če sploh ne začnemo kaditi oziroma opustimo kajenje, se odzovemo na prve znake bolezni ali pa k obisku zdravnika spodbudimo svoje bližnje, lahko veliko storimo za svoje zdravje.”
V društvu DOBSLO bolnikom in njihovim svojcem nudijo psihosocialno podporo ter možnost pogovora prek ONKO-fona, kjer prostovoljci – tudi sami prebolevniki raka – ponujajo razumevanje in pomoč iz prve roke.
Kajenje je odgovorno za 85 odstotkov primerov raka pljuč
“Podatki Registra raka RS kažejo, da se je v zadnjih petnajstih letih število primerov pljučnega raka med ženskami skoraj podvojilo, medtem ko je pri moških ostalo razmeroma stabilno. Ta razlika je posledica tega, da je epidemija kajenja pri spolih potekala različno – ženske so množično začele kaditi nekaj desetletij za moškimi,” je pojasnila dr. Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja iz Registra raka RS.
Čeprav k nastanku raka pljuč prispeva več kot 30 različnih dejavnikov tveganja, je daleč najpomembnejši vzrok za raka pljuč kajenje, ki je vzrok za kar 85 odstotkov primerov raka pljuč.
Dr. Barbara Mihevc Ponikvar je opozorila, da je kajenje huda oblika zasvojenosti: “Velik delež ljudi, ki kadijo, si želi prenehati, zato moramo poskrbeti, da imajo dostop do pomoči. Pomoč pri odvajanju kajenja lahko najdejo prek svetovalnega telefona in v centrih za krepitev zdravja.“
Napredek v zdravljenju, a bolezen pogosto odkrijemo prepozno
V zadnjih dveh desetletjih smo priča velikemu napredku v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom. “Na voljo so nova sistemska zdravila, tarčna terapija in imunoterapija, izboljšale so se kirurške in obsevalne tehnike. Vse to vodi do vse boljšega preživetja bolnikov s pljučnim rakom,” je pojasnila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., specialistka radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, tudi vodja Strokovne skupine za pljučnega raka pri Državnem programu obvladovanja raka ter vodja ciljnega raziskovalnega projekta CRP – za pripravo strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za pljučnega raka v Sloveniji.
Povedala je, da je po podatkih Registra raka petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom približno 25 odstotkov – pri moških 22, pri ženskah pa 30 odstotkov. Višje preživetje pri ženskah strokovnjaki pripisujejo kombinaciji bioloških, hormonskih, genetskih dejavnikov in življenjskega sloga. “Dokazi kažejo, da razlike v popravljalnih mehanizmih celic na škodljive dejavnike okolja lahko povečajo tveganje za razvoj pljučnega raka pri ženskah. Pri ženskah opažamo več žleznega raka z genetskimi spremembami – določenimi mutacijami, za katere imamo učinkovita tarčna zdravila. Nekatere raziskave kažejo na vpliv hormona estrogena na tumorske celice in potek bolezni. Prav tako se po nekaterih raziskavah imunski sistem žensk drugače odzove na pljučnega raka in tudi na zdravljenje. Ženske ob pojavu težav hitreje obiščejo zdravnika in tudi sicer bolje skrbijo za svoje zdravje, pri samem zdravljenju pa bolje sodelujejo,” je razložila dr. Martina Vrankar.
Kljub napredku v zdravljenju pa bolezen pogosto odkrijejo prepozno. “Pljučnega raka v zgodnji fazi odkrijemo le pri približno 20 odstotkih bolnikov. Če ga odkrijemo pravočasno, je možnost ozdravitve visoka – petletno preživetje je pri zgodaj odkritem raku pljuč več kot 60 odstotkov,” je poudarila dr. Martina Vrankar. Dodaja, da je žal pri polovici bolnikov ob postavitvi diagnoze bolezen že razširjena – in neozdravljiva. Zdravljenje z novimi zdravili (tarčnimi zdravili in imunoterapijo) pa pri nekaterih bolnikih močno upočasni potek bolezni in podaljša življenje.
“Pri obravnavi bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji sledimo znanstvenim dokazom in strokovnim priporočilom, kar omogoča najboljše izide zdravljenja teh bolnikov. Prav tako organizacijsko sledimo kazalnikom kakovosti, kar pomeni, da so vsi bolniki pred začetkom zdravljenja obravnavani na multidisciplinarnem konziliju. Specialisti iz Onkološkega inštituta sodelujemo na vseh konzilijih v Sloveniji, ki potekajo z diagnostičnimi pulmološkimi oddelki slovenskih bolnišnic. Bolniki so zdravljeni centralno – zdravljenje poteka v štirih centrih v Sloveniji, ki so specializirani za zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom,” je še povedala dr. Martina Vrankar.
Živeti dan za dnem
Da pljučni rak močno zaznamuje življenje, priča zgodba Nevenke Čehovin, članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ki se s to boleznijo bori že pet let. “Začelo se je tako, da sem izgubljala besede in spomin. MRI je pokazal metastaze, ki me je pred petimi leti pripeljal do diagnoze pljučnega raka,” je povedala.
Njen boj s pljučnim rakom pa se je začel že prej – zaradi pljučnega raka je izgubila moža, kasneje pa še hči. “Živeti moraš iz dneva v dan in si postavljati cilje le za en dan naprej,” pravi. Zdaj jo zdravijo s tarčnim zdravilom, ki ji omogoča stabilnejše življenje, a bolezen ostaja nepredvidljiva.
