“Letno zaradi pljučnega raka umre okoli 1.200 oseb. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, ki povzroča več kot 80 odstotkov vseh primerov. Petletno preživetje v zgodnjem stadiju je več kot 60 odstotkov, v napredovalem pa manj kot 5 odstotkov, zato je zgodnje odkrivanje ključno,” poudarja spec. radioterapije in onkologije doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za pljučnega raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) in vodja Strokovne skupine za pljučnega raka pri Državnem programu za obvladovanje raka (DPOR).
Dr. Vrankarjeva in spec. javnega zdravja doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja DP ZORA in vodja Državne komisije za presejalne programe v Sloveniji, sta podrobneje predstavili nastajajoči presejalni program LUKA, katerega cilj je bolj zgodnje odkrivanje raka pljuč in zmanjšanje umrljivosti zaradi tega raka.
V kateri fazi je priprava presejalnega programa LUKA?
Doc. dr. Urška Ivanuš: Program LUKA je trenutno v fazi priprave strokovnih in organizacijskih podlag ter načrtovanja prve raziskave, ki bo preverila upravičenost in izvedljivost uvedbe presejalnega programa za pljučnega raka. Začetek te raziskave pričakujemo v dveh letih.
Za boljše razumevanje moramo pojasniti, da je Svet EU šele decembra 2022 na podlagi novih znanstvenih spoznanj posodobil priporočila za presejalne programe za raka. Slovenija je bila v pripravo mednarodnih priporočil aktivno vpeta, tako da smo na njih dobro pripravljeni. Nova priporočila predvidevajo postopno preverjanje uvedbe presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate.
Ministrstvo za zdravje je že leta 2020 imenovalo Državno komisijo za presejalne programe, ki presoja upravičenost novih presejalnih programov, njihovo sistematično in organizirano vzpostavitev, integracijo v slovenski zdravstveni sistem ter usmerja njihov nastanek. Prav tako so novi pristopi v presejanju vključeni v Državni program obvladovanja raka 2022─2026. Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS od leta 2023 financirata projekta ciljnega raziskovalnega programa: projekt LUKA (presejanje za pljučnega raka) in projekt PETER (presejanje za raka prostate), ki ju vodi OI in pod okriljem katerih multidisciplinarni skupini strokovnjakov iz različnih zdravstvenih ustanov po celi Sloveniji v okviru Strokovnih skupin za pljučnega raka in raka prostate DPOR pripravljamo strokovne in organizacijske podlage za morebitno uvedbo novih presejalnih programov v Slovenijo.
Marca smo v okviru slovenskega tedna boja proti raku pod okriljem evropskega projekta “Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji” (SG-REFORM TSI), začeli tudi dvoletno tesno sodelovanje OI z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC/WHO) in z enim izmed vodilnih nizozemskih univerzitetnih kliničnih centrov Erasmus MC Rotterdam. Cilj sodelovanja je preveriti upravičenost in izvedljivost uvedbe novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka v Sloveniji. S tem Slovenija nadaljuje tradicijo sodelovanja s tujimi strokovnjaki, podobno je bilo namreč pri vzpostavljanju programov ZORA, DORA in Programa Svit.
Kako boste izbirali populacijo, ki bo vabljena na presejalno preiskavo? Kateri kriteriji bodo pri tem ključni?
Doc. dr. Martina Vrankar: V presejalni program za pljučnega raka bodo vključeni dolgoletni kadilci, stari od 50 do 74 let, ki nimajo simptomov bolezni. To temelji na dokazih iz mednarodnih raziskav, ki so potrdile učinkovitost takšnega pristopa.
Kako boste vedeli, kdo vse kadi?
Doc. dr. Martina Vrankar: V več pogledih je presejanje za pljučnega raka pomembno drugačno od že uveljavljenih presejalnih programov. Eden od glavnih izzivov bo prepoznavanje kadilcev ter vabljenje na preiskavo. Možnosti za vabljenje je več – s pozivi po pošti in vprašalnikom o kajenju ali pa preko ambulant družinskih zdravnikov, ki bi v preventivnem programu v referenčnih ambulantah identificirali težke kadilce. Zagotovo bo to eno od ključnih vprašanj pilotne raziskave, ki je potrebna pred implementacijo novega presejalnega programa.
Zakaj v presejanje niso zajeti nekadilci – glede na to, da je 20 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom (se pravi letno približno 240 bolnikov) nekadilcev?
Doc. dr. Martina Vrankar: Vsak presejalni program prinaša koristi, pa tudi škodljivosti. Raziskave presejanja za pljučnega raka so pokazale, da je razmerje med koristmi in škodo v prid koristi le pri težjih kadilcih. To pomeni, da nimajo vsi kadilci koristi od presejanja, prav tako tudi ne nekadilci. Rak, ki se pojavi pri nekadilcih, je biološko zelo drugačen kot pri kadilcih, pogosto se pojavi pri mlajših od 50 let, tako da jih s presejanjem niti ne bi našli, ker bodo v program vabljene osebe po 50. letu starosti.
Kolikor mi je znano, bodo bolniki v okviru projekta opravljali preiskavo CT – kje vse se bo to izvajalo? Se bo opravljala še kakšna druga preiskava?
Doc. dr. Martina Vrankar: Presejanje se bo izvajalo z uporabo računalniške tomografije (CT) z nizkimi odmerki sevanja (LDCT). Za zdaj izvajalci še niso določeni, saj bo to odvisno od zdravstvenih kapacitet, ki jih bomo identificirali v okviru pilotne raziskave.
Kakšen bo postopek v primeru pozitivnega oziroma negativnega rezultata? Bodo ljudje z negativnim rezultatom vabljeni na preiskavo večkrat – na vsakih nekaj let?
Doc. dr. Martina Vrankar: Podrobnosti glede intervalov in nadaljnjih korakov še niso določene, saj je ravno namen pilotne raziskave tudi preveriti optimalne protokole sledenja za pozitivne in negativne izvide.
Kam bodo usmerjeni ljudje s pozitivnim rezultatom – Onkološki inštitut, Klinika Golnik, UKC Maribor …?
Doc. dr. Martina Vrankar: Tudi to še ni eksplicitno določeno, saj bo protokol napotitev oblikoval na podlagi pilotne raziskave. Zdravljenje bo potekalo multidisciplinarno, vključeni pa bodo Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika Golnik in druge regionalne ustanove z ustreznimi zmogljivostmi.
Ali boste ljudem omogočili kakšne napotitve v programe za opuščanje kajenja, če še kadijo?
Doc. dr. Martina Vrankar: Da, programi za opuščanje kajenja bodo vključeni kot del presejalnega programa LUKA. To je eden izmed ključnih ukrepov ob presejanju kadilcev.
Imate kakšne konkretne usmeritve za kadilce in nekdanje kadilce, kako čim bolj zgodaj odkrivati raka pljuč, dokler ne bo v celoti vzpostavljen presejalni program?
Doc. dr. Martina Vrankar: Trenutno velja ključno priporočilo: najboljša preventiva je opustitev kajenja, hkrati pa naj bodo kadilci oziroma bivši kadilci pozorni na znake, kot so kašelj, težko dihanje, hripavost, bolečine v prsnem košu, krvav izpljunek ipd. Ob pojavu teh znakov je nujen obisk zdravnika.
Ali lahko ocenite, za koliko bi se s presejanjem zmanjšala umrljivost zaradi raka pljuč v Sloveniji? Kaj še upate, da bo prineslo presejanje?
Doc. dr. Martina Vrankar: Na podlagi mednarodnih raziskav pričakujemo, da bi presejanje lahko zmanjšalo umrljivost za 20–25 odstotkov. Cilj je tudi povečanje deleža bolnikov, pri katerih je rak odkrit v zgodnjem stadiju, z 20 na 60 odstotkov. Presejanje bi lahko prispevalo tudi k boljši organizaciji zdravljenja in večji ozaveščenosti o pljučnem raku in škodljivosti kajenja.
