Tako pravi specialist pulmologije doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik, ki poudarja: “Kot tak je pljučni rak še enkrat bolj smrten kot povprečen rak, ki se pojavi na kakšnem drugem delu telesa. Zato je zelo pomembno, da človek, zlasti starejši od 50 let, ki kadi ali je kadil, oziroma ima kakšen drug dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka, opazi težave z dihali, ki niso povezane z virozo ali kakšno drugo podobno boleznijo, ne odlaša z iskanjem zdravniške pomoči, saj je odlašanje lahko pomemben izgubljen interval časa, ko rak pljuč napreduje,”. Dodaja, da morajo biti na simptome dihal, ki ne izzvenijo, pozorni tudi ljudje, ki ne kadijo, saj vsako leto odkrijejo približno 10 – 20 odstotkov primerov pljučnega raka tudi pri osebah, ki ne kadijo.
Kajenje povzroča pljučnega raka in je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka. Če ljudje prenehajo kaditi oziroma sploh ne začnejo kaditi, to bistveno zniža tveganje za tega raka.
Simptomi, ki lahko kažejo na pljučnega raka:
- Kašelj
- Izkašljevanje krvi
- Hripavost
- Ponavljajoči se infekti na pljučih (pljučnice)
- Občutek težkega dihanja
Pljučni rak ne boli. Med splošne simptome raka pljuč spadajo slabo počutje, hujšanje, izguba apetita in izguba telesne teže. Če se rak razširi v oddaljene organe ali dele telesa (metastazira), pa so simptomi odvisni od tega, kam se je rak razširil.
Dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka:
- Daleč najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, tudi pasivno
- Dolgotrajna (več desetletij dolga) izpostavljenost dimu in avtomobilskim izpuhom; denimo delo v prometu, delavnici, industriji …
- Delo z azbestom
- Družinska obremenjenost
- Medicinska radiacija, denimo pri osebah, ki so imele več medicinskih preiskav ali obsevanj zaradi zdravljenja druge rakave bolezni
- Izpostavljenost radonu
Kombinacija kajenja in izpostavljenosti azbestu zelo potencira tveganje za nastanek raka pljuč. Ljudje s tema dvema dejavnikoma tveganja imajo še večje tveganje za nastanek raka pljuč, kot če imajo le enega od teh dveh dejavnikov ali kakšen drug dejavnik tveganja.
Zgodaj odkrit rak pljuč je ozdravljiv
Kot še enkrat poudarja dr. Rozman, je najbolj pomembno, da človek ne odlaša s pregledom pri zdravniku, ko se pojavijo respiratorni simptomi, ki ne izzvenijo. “Ključno je tudi, da osebni zdravniki pomislijo na to, da imajo pred sabo človeka, ki ima morda pljučnega raka: se pravi, da je oseba dovolj stara – za rakom pljuč zbolevajo predvsem po 50. letu starosti, redko zbolevajo mlajši; ter da ob prepoznanih simptomih in dejavnikih tveganja takega bolnika napotijo na CT pljuč ali na ustrezni oddelek, kjer se ukvarjajo z diagnostiko raka pljuč. Rentgensko slikanje ni dovolj občutljivo, da bi prikazalo raka pljuč v zgodnjih fazah bolezni,” opozori.
Po podatkih registra Klinike Golnik v zgodnji fazi (stadij I, ko je rak manjši od treh centimetrov) odkrijejo približno 30 odstotkov primerov raka pljuč. Petletno preživetje bolnikov z rakom pljuč, odkritim v stadiju I, je približno 80 odstotkov, kar pomeni, da jih približno 20 odstotkov umre. Polovica od teh jih umre zaradi drugih pridruženih bolezni, polovica pa zato, ker se rak pljuč ponovi.
Približno 10 odstotkov primerov bolezni odkrijejo, ko je bolezen v lokalno napredovalem stadiju – kar prav tako lahko zdravijo kirurško. Vendar pa je kirurško zdravljenje pogojeno tudi z zdravstvenim stanjem oseb s pljučnim rakom – operacija je lahko kljub odkritju raka pljuč v zgodnjem stadiju za nekatere bolnike, ki imajo veliko pridruženih bolezni in so v slabem zdravstvenem stanju, preveč tvegana.
Približno 60 odstotkov primerov pa odkrijejo v napredovalih fazah, ki se jih zdravi paliativno: Poleg podaljševanja življenja s sodobnimi zdravili bolnikom skušajo zagotoviti tudi čim višjo kakovost življenja.
Rak pljuč ni ena bolezen
Rak pljuč se v grobem deli na:
- Drobnocelični rak pljuč: mikrocelularni, približno 10 – 15 odstotkov primerov raka pljuč
- Nedrobnocelični rak pljuč: približno 80 odstotkov primerov raka pljuč; dve tretjini od tega so adenokarcinomi in ena tretjina ploščatocelični rak pljuč.
Pojavnost adenokarcinoma raste, pojavnost ploščatoceličnega pa upada. Ploščatocelični rak pljuč je predvsem rak centralnih dihalnih poti, ki je sicer običajno manj agresiven, vendar ga je zaradi lokacije težko operirati, denimo, če se pojavi v sapniku. Adenokarcinom se pojavlja bolj na obrobju pljuč, vendar je običajno bolj agresiven, poleg tega ga je zaradi lokacije težje zgodaj diagnosticirati. - 40 – 50 različnih podskupin redkejših oblik raka pljuč.
S kajenjem povezani rak pljuč ima običajno zelo veliko genetskih mutacij, saj je kajenje mutageni dejavnik, ki ‘bombardira’ DNA in jo s tem spreminja. Rak pljuč, ki ni povezan s kajenjem, ima pa precej manj mutacij in se običajno pojavlja (še) v višji starosti.
Preživetje bolnikov z rakom pljuč se postopoma zvišuje
“V zadnjih letih oziroma desetletju se preživetje bolnikov z rakom pljuč postopoma zvišuje. Petletno preživetje pri raku pljuč je bilo včasih približno 10 odstotkov, zdaj je približno 25 odstotkov,” še pravi dr. Rozman. Dodaja, da je pri ženskah preživetje nekoliko boljše, kar je verjetno posledica več dejavnikov, med drugim morda tudi tega, da je pri ženskah več nekadilskega raka pljuč.
“K preživetju pa so pomembno pripomogla tudi sodobna zdravila, predvsem sistemska terapija (imunoterapija in tarčna zdravila), saj ljudje z napredovalim rakom pljuč včasih denimo živeli leto ali dve leti, zaradi sodobnih zdravil pa lahko tudi pet let in več. Vendar pa ne smemo pozabiti, da najbolj zmanjša tveganje, da bomo umrli zaradi raka pljuč, to, da ne začnemo kaditi oziroma da prenehamo. Presejalni program, ki se pripravlja, bo zmanjšal tveganje za umrljivost zaradi raka pljuč, ampak še bolj kot presejalni program, pa to tveganje zmanjša prenehanje kajenja,” sklene dr. Aleš Rozman.
