Ob dnevu zdravih dojk, ki ga mednarodno združenje Europa Donna obeležuje 15. oktobra, v Združenju Europa Donna Slovenija opominjajo, da lahko z zdravim življenjem danes poskrbimo za zdravje svojih dojk v prihodnosti. Redno gibanje, uravnotežena prehrana in ohranjanje primerne telesne mase zmanjšujejo tveganje za razvoj raka dojk, kažejo raziskave. Pa veste, kaj vse prispeva k njegovemu nastanku?
Danes, 15. oktobra 2025 med 10. in 14. uro, ste vljudno vabljeni na Prešernov trg na rožnato stojnico Združenja Europa Donna Slovenija.
Redna telesna dejavnost
Pomanjkanje gibanja vpliva na 10–16 odstotkov primerov raka dojk.
Svetuje se zmerna telesna aktivnost vsaj 30 do 60 minut na dan. Telesna dejavnost ni le šport – štejejo tudi hoja, vrtnarjenje, gospodinjska opravila, ples in druge oblike gibanja, ki jih zlahka vključimo v vsakdan.
Telesna masa
Prekomerna telesna masa (in velika količina trebušne maščobe) prispevata k nastanku 30 odstotkov primerov raka dojk. Pri ženskah v menopavzi estrogen nastaja predvsem v maščevju, zato je raven tega hormona višja pri debelejših kot pri suhih ženskah.
Ženske, ki so raka dojke že prebolele, lahko z ohranjanjem primerne telesne mase zmanjšajo tveganje za ponovitev bolezni. Svetuje se vzdrževanje indeksa telesne mase (ITM) med 18 in 25.
Uravnotežena prehrana
Raziskave potrjujejo tudi povezavo med nezdravo prehrano in povečanim tveganjem za nastanek raka – škodljivo je redno uživanje alkohola, prehrana z veliko predelanega mesa in maščob (zlasti nenasičenih) ter sladkorja.
Za zmanjševanje tveganja se svetuje, da:
- v prehrano vključite čim več svežega sadja in zelenjave,
- prilagodite energijski vnos hrane svojim potrebam,
- omejite uživanje predelanega mesa,
- se izogibate hrani in pijači z visoko vsebnostjo sladkorja ter
- ne uživate alkohola.
Reproduktivni dejavniki
Tveganje za nastanek raka dojk povečuje daljša izpostavljenost ženskim hormonom, kar pomeni zgodnji začetek menstruacije (menarhe), denimo pred 11. letom, in pozno menopavzo (po 50. letu). Večje tveganje imajo tudi ženske, ki niso nikoli rodile, med tistimi, ki so rodile, pa so bolj ogrožene tiste, ki so prvič rodile po 30. letu starosti.
Pomemben zaščiten učinek ima dojenje, ki tveganje za bolezen zmanjša.
Ostali dejavniki tveganja
Na nekaj dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku raka dojk, pa ne moremo vplivati. Sem sodijo:
- Starost. Tveganje za nastanek raka dojk narašča s starostjo. Bolezen je zelo redka pri mlajših od 25 let, 75 odstotkov bolnic je ob diagnozi starejših od 50 let, 6 odstotkov pa mlajših od 40 let.
- Poprejšnji rak dojk. Ženskah, ki so že prebolele raka dojk, imajo povečano tveganje, da ponovno zbolijo za to boleznijo.
- Rak dojk v družini. Ženske, katerih sorodnica v prvem kolenu (mati ali sestra) je zbolela za rakom dojk, imajo dva- do trikrat večje tveganje, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi ali na obeh dojkah. Tako je pri sorodnici bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, tveganje za bolezen kar devetkrat večje kot običajno.
- Mamografsko goste dojke. Tveganje za raka dojk je pri ženskah s pretežno mamografsko gostimi dojkami večje.
- Nerakave bolezni dojk z atipijami. Ženske, pri katerih so bile ugotovljene benigne (nerakaste) bolezni dojk z atipijami, so bolj ogrožene za nastanek raka dojk.
- Ionizirajoče sevanje. Ionizirajoče sevanje povečuje tveganje za raka dojk, a je stopnja tveganja odvisna od količine sevanja. Slednja je pri sodobnih mamografijah nizka, koristi mamografije pa odtehtajo posledice sevanja.
- Telesna višina. Višje ženske so nekoliko bolj ogrožene za raka dojk, kar strokovnjaki pojasnjujejo z delovanjem rastnega hormona.
- Dedni raki dojk. Mutacije genov BRCA -1, BRCA-2, p53, PTEN, AT in še nekaterih drugih so povezane z zelo visoko ogroženostjo za raka dojk. Zboli med 60 do 80 odstotkov nosilcev gena. Na ogroženost za nastanek raka dojk pomembno vplivajo tudi geni, ki manj pogosto povzročajo raka (nizkopenetrantni) ali jih je potrebno več skupaj (poligensko dedovanje). Ob tem so pomembni številni notranji ali zunanji dejavniki, ki skupaj vplivajo na končno tveganje za raka dojk.
Pomembno je zgodnje odkrivanje!
Rak dojk je zelo dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj. Zato sta ključna:
- redno mesečno samopregledovanje in
- redna udeležba v preventivnem presejalnem programu Dora, kamor so povabljene ženske med 50. in 69. letom starosti.
| Članek je pripravljen v sodelovanju z Združenjem Europa Donna Slovenija. |
