V psihologiji strokovnjaki ločijo med velikimi travmami – travmami z velikim »T«, npr. so vojna, naravne nesreče, huda zloraba in travmami z malim »t«, ki so bolj vsakdanje, a se ponavljajo in imajo lahko dolgoročne negativne posledice. Z vidika nekemičnih zasvojenosti so prav te “male t” obremenjujoče izkušnje pogosto zelo pomembne.
Primeri travm z malim t:
- čustvena zanemarjenost,
- občutek, da nisi slišan ali sprejet,
- ponavljajoče se kritike in razvrednotenje,
- pomanjkanje topline in varnosti,
- dolgotrajni občutki sramu ali osamljenosti,
- nesprejetost v vrstniški skupini.
Nekemične zasvojenosti – kot so pretirano igranje iger na srečo, odvisnost od družbenih omrežij, kompulzivno nakupovanje ali prekomerno igranje videoiger – so pogost pojav sodobne družbe in lahko povzročijo resne posledice za posameznikovo duševno zdravje, odnose in kakovost življenja.
Običajno njihov nastanek povezujemo s sodobnim načinom življenja, hitrim tempom, stresom, dostopnostjo digitalnih vsebin in pomanjkanjem volje, da bi se jim uprli. Vendar ali je res tako? Številni strokovnjaki v zadnjih letih delijo svoje praktične izkušnje in pravijo, da je v ozadju nekemičnih zasvojenosti pogosto travma iz otroštva ali obremenjujoče izkušnje v otroštvu – izraz, ki se pogosteje uporablja v Sloveniji. Takšni dogodki lahko pomembno povečajo tveganje za razvoj zasvojenosti.
Travma in zasvojenost: zakaj sta povezani
Raziskave kažejo, da se številne zasvojenosti – tako kemične kot nekemične – pogosto razvijejo kot odziv na čustveno bolečino ali travmatične izkušnje iz otroštva.
Travma lahko povzroči dolgotrajne spremembe v človekovem doživljanju občutka varnosti, odnosov in lastne vrednosti. Posameznik, ki je v otroštvu doživel zanemarjanje, nasilje ali druge obremenjujoče izkušnje, se v odraslosti hitreje zateče k zasvojitvenim vedenjem kot načinu lajšanja notranje bolečine ali obvladovanja stresa.
Kaj pravijo strokovnjaki
Bessel van der Kolk, avtor knjige Telo si vse zapomni (The Body Keeps the Score) in en največjih strokovnjakov travmatskega stresa in posttravmatske stresne motnje opozarja, da telo “shranjuje” travmatične izkušnje. Te se kažejo kot kronična napetost, motnje spanja, anksioznost in težave pri uravnavanju čustev. V takšnem stanju zasvojenost pogosto deluje kot način samo pomiritve – poskus, da bi telo in psiha za trenutek našla mir.
Priljubljeni kanadski zdravnik Gabor Maté v knjigi In the Realm of Hungry Ghosts zasvojenost opisuje kot “poskus olajšanja bolečine, ne kot iskanje užitka”. Po njegovem mnenju se ljudje pogosto zatečejo k zasvojitvenim vedenjem, ker prinašajo začasno olajšanje čustvene bolečine, ki izvira iz zgodnjih travmatičnih izkušenj – zanemarjanja, čustvene zapuščenosti ali nasilja.
»Zasvojenost ni le iskanje užitka, temveč poskus ublažitve notranje bolečine, ki izhaja iz travmatičnih izkušenj.«
Gabor Maté
Podobno razmišlja tudi Tim Fletcher, ustanovitelj programa izobraževanje za okrevanje po odvisnostih in kompleksnih travmah. Zasvojenost vidi kot obliko mehanizma preživetja. Po njegovih besedah je zasvojenost pogosto edini način, ki ga oseba pozna, da se spopade s čustveno bolečino in travmo.
»Zasvojenost ni vprašanje pomanjkanja volje; pogosto gre za način spoprijemanja z nerešeno travmo iz otroštva ali zgodnejših življenjskih izkušenj. Ljudje se zatekajo k zasvojitvenim vedenjem, da bi obvladali preplavljajočo čustveno bolečino, ki je ne morejo drugače predelati.«
Tim Fletcher
Slovenski pogled: obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO)
“V klinični praksi pogosto vidimo, da so osebe, ki imajo kemično ali nekemično zasvojenost zaznamovane z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva. Kar sam opažam v svoji praksi, je to še vedno najpogosteje odraščanje v alkoholični družini in danes dobro vemo, da so odrasli otroci alkoholikov ena izmed najbolj oškodovanih skupin. Vedno pogosteje pa je prisotna druga skupina, kjer pa gre za posledico permisivne vzgoje, razvajenosti. Mladi in odrasli iz slednje skupine so v klinični praksi tudi precej težji za obravnavo, saj jih zaznamuje pogosto večja notranja praznota (so notranje popolnoma izpraznjeni) in nimajo nobenih resursov in kapacitet, na katere se lahko naslonijo v programu zdravljenja. Nedvomno je zelo na mestu komentar Gabor Mateja, ki pravi, da ni pomembno s čim smo zasvojeni, temveč kaj je tista bolečina, ki jo z zasvojenostjo prekrivamo!”
dr. Uroš Perko, Zavod Mitikas
V Sloveniji je področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu veliko raziskovala Metka Kuhar, raziskovalka in profesorica socialne psihologije. V poglavju(1) Težak nahrbtnik iz otroštva je opozorila na pomen obremenjujočih izkušenj v otroštvu (OIO), kot so telesno, čustveno ali spolno nasilje, zanemarjanje, ločitve ter zasvojenosti v družini.
Hkrati pa študije, kot navaja Kuharjeva, dosledno kažejo, da je tveganje za zasvojenost večje, ko je število obremenjujočih izkušenj višje. To pomeni, da travma deluje kumulativno: več kot jih oseba doživi, večja je verjetnost razvoja duševnih stisk in tveganih vedenj v odraslosti. Tudi v Sloveniji je na voljo ACE test, s pomočjo katerega lahko ocenite svoj rezultat. Skupno število točk (0–10) vam pokaže, koliko različnih vrst travm ste doživeli in kakšen je seštevek. Višje število ACE točk pomeni večje tveganje za težave z zdravjem in vedenjem v odraslosti. O tem podrobneje v članku Študija ACE razkriva presenetljive povezave med boleznimi in otroškimi travmami.
“OIO delujejo potencialno negativno tudi prek razvoja nezdravih praks, kot so zasvojenosti.”
Metka Kuhar
Primeri obremenjujočih izkušenj v otroštvu (OIO):
- telesno, čustveno ali spolno nasilje,
- zanemarjanje,
- ločitev staršev, razpad družine,
- duševne motnje starša,
- odvisnost starša ali druge osebe v gospodinjstvu,
- nasilje v družini,
- izguba bližnjega.
Osebe z več kot 4 obremenjujočimi izkušnjami imajo 2- do 3,9-krat višje tveganje samooceno zasvojenosti s tobakom in samooceno zasvojenosti s spletnimi igrami.
Zakaj je pogled v otroštvo in razumevanje travme tako pomembno
Razumevanje povezave med travmo in zasvojenostjo nas uči, da zasvojenost ni izraz osebne šibkosti ali pomanjkanja volje, ampak pogosto posledica nepredelanih bolečih izkušenj iz preteklosti. To odpira prostor za sočutje do sebe ob lastnih težavah pri zasvojenostih, boljše razumevanje do ljudi, ki se spopadajo z nekemičnimi zasvojenostmi in nove poglede na terapevtsko delo pri zasvojenostih.
Razumevanje, da zasvojenost izvira iz travme, nam omogoča, da reagiramo s sočutjem namesto z obsojanjem.
Kako lahko preprečimo nekemične zasvojenosti
Čeprav travmatičnih izkušenj vedno ne moremo preprečiti, lahko zmanjšamo tveganje za zasvojenost z gradnjo zaščitnih dejavnikov:
- Varna navezanost v otroštvu – otroci, ki odraščajo ob čustveno odzivnih in dostopnih starših, razvijejo zaupanje vase in v druge, kar jih ščiti pred zasvojenostjo kasneje v življenju.
- Močna socialna mreža v odraslosti – družina, prijatelji in skupnost predstavljajo oporo ob stiskah ter zmanjšujejo potrebo po “bežanju” v zasvojitvena vedenja.
- Strokovna pomoč – psihoterapija, svetovanje in programi za obravnavo travmatičnih izkušenj omogočajo, da posameznik poišče zdrave načine spoprijemanja s stresom.
Ena izmed najnovejših slovenskih raziskav (2) na podlagi vzorca 4.847 odraslih pomembno podpira povezavo med obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in kasnejšim tveganim vedenjem. Avtorici sta ugotovili, da višja izpostavljenost negativnim otroškim izkušnjam močno povečuje tveganje za slabše duševno zdravje, depresijo, anksioznost ter poskuse samomora, medtem ko nadpovprečne pozitivne izkušnje delujejo kot blažilec tega tveganja.
Od bolečine k okrevanju
Nekemične zasvojenosti so pogosto le vrh ledene gore, pod katerim se skrivajo travmatične izkušnje iz otroštva. Kot kažejo ugotovitve Matéja, van der Kolka, Fletcherja in Kuharjeve, je travma eden ključnih dejavnikov pri njihovem razvoju.
A hkrati obstaja upanje. Varni odnosi, močna socialna mreža in strokovna podpora lahko postanejo most iz bolečine v okrevanje. To nas uči, da zasvojenost ne nastane v praznini – in da se tudi okrevanje nikoli ne zgodi v osami.
Igranje iger na srečo kot oblika nekemične zasvojenosti
Posledice nekontroliranega igranja vplivajo na kakovost življenja igralca. Začnejo se postopoma in postajajo vse bolj intenzivne in neizogibne. Zato odgovorni prireditelji iger na srečo, kot je pri nas Loterija Slovenije, z odgovornim prirejanjem iger širijo veselje in zbirajo sredstva za javno dobro, brez negativnih posledic za družbo.
Preverite zdaj in spoznajte svoje igralne navade. Rešite test in po potrebi poiščite pomoč.
Viri:
1 Poglavje v zborniku Blaginja v skupnosti (dostopno na https://static1.squarespace.com/static/5eb452503e12566a4d535e29/t/602bc9cc72b86832438e9bee/1613482468699/Te%C5%BEak+nahrbtnik+iz+otro%C5%A1tva+%28poglavje+v+zborniku+Blaginja+v+skupnosti%29.pdf)
2 avtorici Kuhar in Zager Kocjan (2021), študija “Associations of adverse and positive childhood experiences with adult physical and mental health and risk behaviours in Slovenia” so raziskovale vpliv negativnih (ACE) in pozitivnih otroških izkušenj (PCE) hkrati. Dostopno na https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/20008198.2021.1924953
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34166046
https://ejmh.semmelweis.hu/index.php/ejmh/article/view/295
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9635069
https://static1.squarespace.com/static/5eb452503e12566a4d535e29/t/5ee098e3baea89500b840604/1591777556041/OIO+v+otro%C5%A1tvu+in+posledice+v+odraslosti+-+kratka+strokovna+publikacija+2020.pdf
https://med.over.net/travma-iz-otrostva-ace-studija/
https://youtu.be/DsB6rDP0Zk4
