Raziskovalci so ugotovili, da so fantki, rojeni materam, ki so v zgodnjem življenju doživele obremenjujoče izkušnje (zanemarjanje, fizično, psihično in spolno nasilje), dnevno pridobili znatno več teže od povprečja, kljub temu da so bili donošeni, zdravi in večinoma dojeni.
Zakaj se fantki takoj po porodu prekomerno redijo
Ugotovitve študije* so pokazale, da so zgodnje presnovne spremembe povezane z medgeneracijsko travmo. Zakaj se to dogaja pri fantkih? Moška posteljica je bolj občutljiva na dejavnike materinega stresa, kot sta vnetje in ravni kortizola. Obremenjujoče izkušnje, ki jih je mati doživela v otroštvu, lahko pri moških tako že v prvih dveh mesecih življenja sprožijo čezmerno pridobivanje teže.
Medtem ko spremembe vzbujajo zaskrbljenost glede posledic in dolgoročnih zdravstvenih tveganj, raziskovalci poudarjajo, da je te učinke mogoče spremeniti z zgodnjim spremljanjem in posredovanjem.
Poleg pridobivanja teže tudi druga tveganja
Analize v opravljeni študiji so pokazale, da pojav zelo zgodnjih presnovnih sprememb pri dojenčkih ne povzroči le prekomernega povečanja telesne mase, ki ni primerna za njihovo starost, ampak lahko tudi poveča tveganje za razvoj debelosti in sladkorne bolezni.
Izsledke so raziskovalci predstavili v prvem članku nastalem v tematskem projektu**, ki ga podpirata FAPESP (Fundacija za raziskovanje iz San Paola, Brazilija) in Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) v Združenih državah Amerike.
Raziskovalna skuina pri 580 ranljivih nosečnicah še naprej proučuje medgeneracijske travme (negativne izkušnje, ki so pustile posledice) in se lahko prenesejo na prihodnje generacije, tudi če potomci takšnih izkušenj niso doživeli.
“Opazili smo, da čeprav so bili dojenčki rojeni s težo v okviru pričakovanih parametrov, so v prvih nekaj dneh življenja pokazali spremenjeno pridobivanje teže, daleč nad tisto, kar Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča kot idealno,”
pravi Andrea Parolin Jackowski, profesorica na UNIFESP in koordinatorka projekta v Braziliji.
Kako sta povezana naglo pridobivanje teže novorojenčka in travmatska izkušnja mame?
Po podatkih SZO je idealno povečanje telesne teže v prvem obdobju življenja do 30 gramov na dan. Vendar pa so moški dojenčki v študiji povprečno pridobili težo za 35 gramov na dan – nekateri celo do 78 gramov na dan.
To postane še bolj zanimivo, ker vemo, da je kar 70 odstotkov dojenčkov, ki so sodelovali v študiji, bilo izključno dojenih, ostalih 30 odstotkov je poleg materinega mleka dobivalo še adaptirano mleko. Druge hrane niso uživali.
“Dojenčki, ki so sodelovali v študiji, so bili rojeni donošeni, zdravi in v razponu idealne teže. Vse nosečnosti, ki smo jih spremljali, so bile nizko tvegane, vendar so naši podatki pokazali, da je vsaka stiska, ki jo je mati doživela v otroštvu, povečala povečanje telesne mase dojenčkov za 1,8 grama na dan. In to je bilo omejeno na moške,” poroča raziskovalna ekipa.
Zakaj povečano pridobivanje teže le pri dečkih
Jackowski zaključuje, da obstaja veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na težo dojenčka v zgodnjem življenju, in zdi se, da je travma matere v otroštvu eden izmed njih. Zato so pri analizi preverili stopnje stresa mater in ostale okoliščine, ki bi lahko vplivale na rezultate.
Posteljica je začasni organ, sestavljen iz materinega in fetalnega tkiva, ki ima glede na spol otroka različne strukturne značilnosti, razlike v regulaciji ter izražanju steroidov in beljakovin. Stiske v otroštvu matere povečajo tveganje za depresijo in anksioznost med nosečnostjo, kar lahko vodi do povečanih ravni protivnetnih citokinov in kortizola v intrauterinem okolju (maternici).
Ugotovili so, da moški zarodki kot odgovor na soočenje z neugodnim okoljem v maternici, ki bi sicer lahko vodilo do večjega tveganja prezgodnje rojstva in smrti ploda, razvijejo posebne strategije za ohranjanje stalne rasti.
Poleg tega je posteljica moških plodov v primerjavi z ženskimi, bolj dovzetna za nihanja snovi in metabolitov (op. organske snovi povezane s procesi pridobivanja, shranjevanja, pretvorbe in uporabe energije, ki omogočajo celično rast, razvoj ali razmnoževanjem organizma) prisotnih v materinem krvnem obtoku.
Raziskovalka Jackowski to pojasnjuje: “V primerih travme lahko posteljica postane bolj prepustna, zaradi česar je moški plod bolj izpostavljen vnetnim dejavnikom, ki so posledica visokih ravni stresa, kot sta na primer kortizol in interlevkini (op. posredniki imunskega sistema, ki sodelujejo zlasti pri komunikaciji med levkociti in tudi drugimi celicami imunskega sistema). Kaže, da se posteljica ženskih plodov prilagodi, plod zaščiti, upočasni stopnjo rasti, ne da bi pri tem omejevala njihovo rast.” Pri moških je drugače.
Je presnovne spremembe mogoče spremeniti
Znano je že, da lahko neugodne izkušnje v otroštvu sprožijo psihološke in razvojne težave. O tem smo pisali v članku Študija ACE razkriva presenetljive povezave med boleznimi in otroškimi travmami. Navzoča študija pa dokazuje še prenos teh izkušenj na naslednjo generacijo.
“Naša študija je pionirska pri dokazovanju, da lahko neugodni dogodki vplivajo na fizične težave, kot je povečanje telesne mase, že v prvih dveh mesecih življenja,” pravi Jackowski.
Raziskovalna skupina, v kateri sta sodelovali tudi Viniciusa O. Santano in podoktorska sodelavka FAPESP Aline C. Ramos, bo nadaljevala s spremljanjem razvoja teže otrok, dokler ne bodo stari 24 mesecev. “Spremljali jih bomo dlje, ker želimo raziskati vpliv uvajanja goste hrane, ki se običajno uvede pri šestih mesecih starosti,” pravi.
Kot pojasnjujejo raziskovalci, raziskava kaže, da je presnovne spremembe mogoče spremeniti. To je tudi eden od ciljev, da bi ugotovili, “kako se metabolizem in vnetni dejavniki obnašajo pri teh dojenčkih v daljšem časovnem obdobju, da bi razumeli, kako modulirati ta proces […] in da bi pogledali, kako lahko posredujemo,” pravi.
Zanimivosti raziskave in povzetek
Vpliv, specifičen za spol: Povezava med zgodnjim pridobivanjem telesne teže in travmo matere je zaznana samo pri dečkih.
Presnovni premik: Dečki so pridobili do 78 g/dan – precej nad priporočenimi 30 g/dan, ki jih priporoča WHO.
Vloga placente: Moške posteljice so bolj občutljive na vnetne signale zaradi materinega stresa.
Viri:
* Študija je spremljala 352 parov novorojenčkov in njihovih mater v mestih Guarulhos in São Paulo v Braziliji.
** Študijo, ki se osredotoča na vprašanja, povezana z interakcijo matere in otroka, razvojem ter duševnim in telesnim zdravjem so izvedli raziskovalci z univerz Columbia in Duke v Združenih državah Amerike ter Medicinske fakultete Zvezne univerze v São Paulu (EPM-UNIFESP) v Braziliji
https://www.slovenskapediatrija.si/portals/0/clanki/2017/2017_2_24_060-067.pdf
https://neurosciencenews.com/maternal-trauma-child-weight-28712/
https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/obremenjujoce-izkusnje-v-otrostvu-pomembno-zaznamujejo-zdravje-in-zivljenje-v-odraslosti/
