Ljudje, ki so v otroštvu doživeli zlorabo (psihično, fizično, spolno nasilje) ali zanemarjanje, so bolj nagnjeni k temu, da bodo ob vsakodnevnih težavah pogosteje občutili stisko in bodo manj verjetno ob prijetnih trenutkih doživeli veselje. Lahko se celo zgodi, da pozitivni dogodki v njih sprožijo negativna čustva.
To potrjuje, kar so strokovnjaki že dolgo ugotavljali, da obremenjujoče izkušnje v otroštvu povzročajo dolgotrajen čustveni odtis.
Ugotovitve kažejo, da otroške travme prefinjeno oblikujejo čustveno življenje odraslih, tudi pri tistih, ki nimajo posebnih duševnih motenj in prav tako za dobre in slabe dogodke.
Kako otroške travme vplivajo na čustveno doživljanje v odraslosti
Odrasli, ki so v otroštvu doživeli nasilje in zanemarjanje se soočajo:
- Z otopelim odzivom na veselje: ob pozitivnih dogodkih težje občutijo srečo.
- S čustveno preobčutljivostjo: na vsakodnevne težave in stres se odzivajo močneje.
- Z dolgotrajnim vplivom: ne glede na starost, vpliv na čustvena doživljanja je dolgotrajen in se pojavlja tudi v kasnejših obdobjih življenja.
Zakaj pozitivni dogodki sprožajo negativna čustva?
Negativne izkušnje iz otroštva lahko pustijo trajne posledice, zaradi katerih so odrasli bolj občutljivi na vsakodnevne vzpone in padce. Raziskava univerze Heriot-Watt je pokazala, da slabe izkušnje v otroštvu ne vplivajo le na to, kako ljudje reagirajo na slabe dogodke, temveč tudi na to, kako doživljajo dobre dogodke v svojem vsakdanjem življenju.
Čustvena občutljivost odraslih: povezava z izkušnjami iz otroštva
Raziskavo, objavljeno v reviji Emotion, je vodila dr. Sophie Potter s sodelavci z univerze v Leicesterju in Inštituta Maxa Plancka za razvoj človeštva v Berlinu. Raziskovalci so preučevali skoraj 2000 odraslih, starih od 35 do 86 let. Osem dni zapored so udeleženci beležili svoje izkušnje in čustva.
Raziskava razkriva: dolgoročni učinki zlorabe in zanemarjanja
“Ljudje, ki so bili v otroštvu izpostavljeni fizični ali čustveni zlorabi, so močneje čustveno reagirali na vsakodnevne težave. Ne le, da so imeli bolj negativne reakcije na slabe dogodke, ampak so tudi slabše in manj verjetno občutili srečo ob dobrih dogodkih. Pravzaprav so v nekaterih primerih dobri dogodki celo sprožili negativne občutke,“
dr. Sophie Potter pojasnjuje izsledke.
Rezultati raziskave kažejo, da otroške stiske vplivajo na čustveno doživljanje še dolgo v odraslost, tudi pri tistih, ki nimajo diagnosticiranih duševnih motenj.
Psihološke posledice otroških stisk v Sloveniji: več kot le slabi spomini
Tudi v Sloveniji je bila narejena raziskava obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Pokazala je:
“Ugotovitve kažejo, da je tri četrtine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.”
NIJZ
Rezultati raziskave* o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu, ki je bila izvedena leta 2019, kaže, da je večina (76 odstotkov) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 odstotkov udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.
Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 odstotkov) in fizičnem nasilju (43 odstotkov) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva.
Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.
Kako se kaže dolgotrajen vpliv travme na razpoloženje in zdravje Slovenk in Slovencev
Obremenjujoči dogodki so pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi.
“Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr. glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.,” so pojasnili širino posledic na NIJZ.
Ali ste tudi vi čustveno občutljivi zaradi preteklosti?
Se prepoznate v teh občutkih? Pogovorite se z drugimi s podobnimi izkušnjami ali s terapevtko na forumu Vrnitev k sebi.
* Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ); vzorec 4.939 anket;
Viri:
https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/obremenjujoce-izkusnje-v-otrostvu-pomembno-zaznamujejo-zdravje-in-zivljenje-v-odraslosti/
Emotional reactivity to daily positive and negative events in adulthood: The role of adverse childhood experiences; Avtorji: Sophie Potter et al.; Objavljeno v: Emotion – dostopno: https://neurosciencenews.com/childhood-adversity-emotion-joy-28532/
