Nova raziskava Univerze John Moores v Liverpoolu je pokazala, da imajo posamezniki, ki imajo zjutraj temnejši in bolj koncentriran urin, ob soočanju z zahtevnimi situacijami močnejši odziv stresnih hormonov, poroča Study Finds.
Odrasli, katerih jutranji urin je bil temno rumene barve, so imeli močnejše odzive kortizola na psihološki stres v primerjavi s tistimi, katerih urin je bil blede, razredčene barve. To so odkrili pri nadzorovanem eksperimentu, v katerem je sodelovalo 32 zdravih ljudi, starih med 18 in 35 let. Vsak udeleženec je prestal stresni laboratorijski test: simulacijo intervjuja za službo z javnim nastopanjem in miselno matematiko pred sodniki. Medtem ko so udeleženci poročali o podobni stopnji tesnobe, so ravni kortizola pokazale drugačno zgodbo.
Povezava med stresom in barvo jutranjega urina
Pri udeležencih, ki so imeli barvo urina na barvni lestvici ocenjeno s 4 (kar kaže na dehidracijo), se je kortizol 30 minut po stresnem dogodku stalno zviševal. Pri osebah s svetlejšo barvo urina se kortizol ob enaki stresni izkušnji ni statistično povečal.
Povezava med barvo urina in odzivom stresnih hormonov je bila močna, pri čemer so raziskovalci ugotovili močno povezavo med jutranjo oceno hidracije in reaktivnostjo kortizola. Temnejši urin kaže, da ledvice koncentrirajo odpadne snovi, da bi ohranile vodo, kar kaže na neoptimalno hidracijo. Kadar telo deluje v tem “načinu varčevanja z vodo” je to povezano z močnejšim odzivanjem na stres.
Kako pomanjkanje vode okrepi stresni odziv?
Biološka razlaga temelji na medsebojno povezanih poteh med sistemi za regulacijo vode in sistemi za odzivanje na stres. Ko se raven tekočine zmanjša, telo sprosti arginin-vazopresin (AVP), da bi zadržalo vodo. Ta isti hormon sproži os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, ki nadzoruje sproščanje kortizola med stresom.
Pri ljudeh, ki so redno pili manj vode, so se pokazali vzorci, povezani z večjo aktivnostjo stresnega sistema. Majhen vnos tekočine je bil povezan z večjo aktivnostjo AVP, ki lahko poveča sproščanje kortizola v stresnih situacijah.
Raziskovalci so udeležence za eksperiment izbrali ravno na podlagi njihovega običajnega vnosa tekočin: v skupino tistih, ki so dnevno zaužili malo tekočin (približno 1.3 litra) in na tiste, ki so zaužili precej več tekočin (približno 4.4 litre dnevno).
Osebe, ki so vsakodnevno uživale malo tekočin, so imele dosledno temnejši urin in večjo odzivnost na stres, medtem ko so “dobro hidrirani udeleženci” imeli bled urin in blažji odziv kortizola.
Večina ljudi vsakodnevno popije premalo vode
Na portalu Study Finds opozarjajo, da številni odrasli ne zaužijejo dovolj tekočine. Na nacionalnem portalu preverjenih informacij Prehrana.si navajajo, da je treba piti toliko, da se uravnava izguba vode. Presnovni procesi naj bi proizvedli približno 250 mililitrov vode, iz hrane naj bi dobili še približno 750 mililitrov vode. Za posameznike, ki opravljajo pretežno sedeče delo, se svetuje, da zaužije približno 1.5 litra vode, vendar je treba vnos prilagoditi več dejavnikom, kot so spol, starost, teža, podnebje in telesna aktivnost.
Trenutne smernice Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) svetujejo, da ženske starejše od 14 let zaužijejo po 1.6 litra vode na dan, moški starejši od 14 let pa dva litra vode na dan.
Stalno prisoten stresni odziv negativno vpliva na zdravje
Kortizol je v času soočanja z akutnim stresom pomemben, saj pomaga mobilizirati energijo in usmerjati pozornost. Vendar pa lahko stalno pretirani odziv sčasoma prispeva k nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, imunskih motenj in presnovnih težav.
- Morda vas zanima tudi: Previsok kortizol? Preverite simptome in ukrepajte pravočasno!
Nekatere opravljene epidemiološke študije so kronično nizko uživanje tekočine povezale s povečanim tveganjem za bolezni ledvic, težave s srcem in sladkorno boleznijo. Če slaba hidracija vodi do okrepljenih odzivov kortizola na vsakodnevne stresne dejavnike, lahko to pomaga pojasniti nekatere povezave, opažene v večjih populacijskih študijah.
Raziskovalci so opozorili, da v večini študij, ki so preučevale stres in zdravstvene posledice, ni bilo upoštevano stanje hidracije udeležencev, kar bi lahko pomenilo, da so spregledali pomemben dejavnik. Njihovo delo kaže, da bi lahko hidracija služila kot preprost, spremenljiv varovalni mehanizem pred fiziološkimi posledicami vsakodnevnega stresa.
- Ste vedeli: Meditacija je znanstveno dokazana tehnika, ki znižuje stres, sprošča glavo in telo, vpliva na pozitivna čustvena stanja, koncentracijo in spomin, deluje proti bolečinsko ter pomaga pri nespečnosti.
“Kortizol je glavni stresni hormon v telesu, pretirana reaktivnost kortizola na stres pa je povezana s povečanim tveganjem za srčne bolezni, sladkorno bolezen in depresijo,” je v izjavi za javnost povedal glavni avtor študije Neil Walsh, fiziolog na univerzi Liverpool John Moores. Svetuje, da imamo pri roki steklenico z vodo, kadarkoli pričakujemo kakšen bolj stresen dogodek.
Vira:
- Study Finds. Dostopno na: Your Morning Urine Color May Signal How Your Body Handles Stress. Zadnji dostop: September 2025
- Prehrana.si. Dostopno na: Hidracija. Zadnji dostop: September 2025
