Ko se končno odpravimo na zaslužene počitnice, si želimo sprostitve in užitkov, ne pa globokega dihanja in iskanja vrečke že na prvem ovinku. Temu se je želela izogniti tudi naša bralka, ki je na našem forumu prosila za nasvet:
“Bliža se čas potovanj, enega naših 2,5 letnih dvojčkov pa pesti potovalna slabost. Še posebej, če je cesta nekoliko ovinkasta in če je toplo. Revček postane zelen in bruha. Ker je zadeva precej neprijetna – tako zanj kot za nas – vas prosim za kakšen nasvet, kako odpraviti ali vsaj omiliti slabost. […]” – Nata6a:))
Kaj sploh je potovalna slabost?
Potovalna slabost, poznana tudi kot morska bolezen, je posledica vzdraženosti ravnotežnega organa v notranjem ušesu zaradi premikanja. Do tega pride, ko različna čutila, ki sodelujejo pri vzpostavljanju ravnotežja, možganom pošiljajo nasprotujoče si informacije o premikih telesa, poročajo na NIJZ. Živčni sistem odreagira tako, da spodbudi možgansko središče za slabost.
Najpogosteje do tega pride med vožnjo z avtom, ladjo, letalom ali vlakom, predvsem, ko je pot neravna ali cesta slabše vzdrževana.
Simptomi morske bolezni vključujejo slabost in izgubo apetita, bledico obraza, hladen pot, splošno slabo počutje, glavobol in pospešeno dihanje, v hujših primerih pa pride tudi do bruhanja, omotice ali celo omedlevice.
Običajno se simptomi umirijo sami od sebe, kmalu po prekinitvi gibanja, ki jih povzroča.
Dejavniki, ki vplivajo na dovzetnost za potovalno slabost
Na spletni strani ameriškega Centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni navajajo naslednje dejavnike:
• Starost: Potovalna slabost se običajno ne pojavi pred 2. letom starosti, nato pa nagnjenost k potovalni slabosti narašča in običajno doseže vrhunec med 7. in 12. letom starosti. Dovzetnost za morsko bolezen se s starostjo precej zmanjša, vendar se pri nekaterih starejših odraslih spet nekoliko poveča.
• Spol: Potovalna slabost se pri ženskah pojavlja nekoliko pogosteje kot pri moških, kar je povezano tudi s hormonskimi dejavniki, kot so uporaba kontracepcijskih tablet, menstruacija, nosečnost, raven kortizola, vendar je ta vpliv manjši od vpliva starosti.
• Genetika: Čeprav potovalna slabost nima jasno določenega vzorca dedovanja, se pogosto pojavlja v družinah. Raziskave kažejo, da je potovalna slabost v 55 do 70 odstotkih primerov dedna.
• Druge zdravstvene težave: Osebe z diagnozo migrene, vrtoglavice ali vestibularnih motenj so bolj dovzetne za potovalno slabost.
Preprečevanje potovalne slabosti
Če vemo, v kakšnih situacijah nam postane slabo, se jim lahko poskušamo izogniti – a v praksi to ni vedno mogoče.
Na NIJZ svetujejo naslednje preventivne ukrepe:
- Pred odhodom se dobro naspite.
- Jejte lahko hrano in se izogibajte mastni hrani, alkoholu in kofeinu, saj lahko povzročijo slabost.
- Poskrbite za hidracijo, vendar pijte počasi in delajte majhne požirke – prevelika količina vode naenkrat lahko stanje poslabša.
- Sedite tam, kjer je manj tresljajev – v kabini ladje, na sprednjem avtomobila, nad krili letala. V avtobusu ali na vlaku sedite tako, da gledate naprej.
- Med vožnjo ne berite in ne glejte v telefon ali tablico.
Kaj storiti, če preventivni ukrepi ne delujejo?
Če preventivni ukrepi ne pomagajo, lahko simptome omilite na naslednje načine:
- Če je mogoče, odprite okno ali pojdite na svež zrak.
- Pogled usmerite v mirujočo točko na obzorju in glavo držite čim bolj pri miru.
- Ne glejte premikajočih predmetov, kot so mimoidoča vozila ali valovi.
- Zaprite oči in poskusite zaspati.
- Uporabite sprostitvene tehnike – pomagajo lahko dihalne vaje ali meditacija.
- Zamotite se z glasbo, pogovorom ali igrami, da preusmerite pozornost od slabosti.
Zdravila proti potovalni slabosti
Če se potovalna slabost pojavlja pogosto, pol ure pred začetkom potovanja zaužije zdravila proti potovalni slabosti, ki so na voljo brez recepta v lekarnah. Ta delujejo tako, da zmanjšajo občutljivost živcev v notranjem ušesu, ki zaznavajo gibanje. Zdravilo začne delovati v 15 do 30 minutah, učinek pa traja od tri do šest ur.
Na voljo so tudi zapestni trakovi proti slabosti, ki delujejo tako, da pritiskajo na akupresurno točko na zapestju, ki se nahaja približno tri prste od stika dlani s podlaktjo.
Patricija Dolinar, mag. farm., pa nam je v intervjuju povedala, da si pri potovalni slabosti lahko pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami – zlasti z ingverjem:
“Ingver nevtralizira želodčno kislino, pospešuje izločanje sline, pozitivno vpliva na prebavni trakt in povečuje izločanje sokov v želodec. Ker nima uspavalnega delovanja [kot jih ima mariskatero zdravilo proti slabosti], je primeren tudi za voznike. Posebej primerne proti slabosti za otroke stare nad štiri leta so tudi lizike z ekstraktom ingverja in mete,” pojasnjuje farmacevtka.
Viri:
- Motion Sickness. Center for Disease Control and Prevention, dostopno na: https://www.cdc.gov/yellow-book/hcp/travel-air-sea/motion-sickness.html. Zadnji dostop: julij 2025.
- Nasveti za zaščito zdravja na potovanju. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/potovalna-medicina/nasveti-za-zascito-zdravja-na-potovanju/. Zadnji dostop: julij 2025.
- Slabost v avtu – kaj pomaga? Med.Over.Net. forum, dostopno na: https://med.over.net/forum/tema/slabost-v-avtu-kaj-pomaga-323194/. Zadnji dostop: julij 2025.
