Zmote o mikrobih, ki vplivajo na naše zdravje

Ženska v menopavzi, osredotočena na trebuh, ker se ne more znebiti odvečnih kilogramov.
Foto: Profimedia

Mikrobe pogosto povezujemo z okužbami ran, različnimi vnetji ter nastanki bolezni. Ne zavedamo pa se, da je takšnih mikrobov, ki so tako nevarni, da povzročajo infekcijske bolezni, izredno malo, manj kot en odstotek.

Kakšni so potem ostali mikrobi, če niso škodljivi? Ste vedeli, da večina mikrobov, ki prebiva v in na našem telesu z nami živi in se razvija že iz pradavnine? Pomembno je, da se vprašamo zakaj naše telo dovoli, da mikrobi z nami sobivajo in predvsem obratno, kako to, da mikrobi dovolijo, da mi preživimo?

“Najnovejša spoznanja razkrivajo, da med nami in mikrobi obstaja resnično komenzalen medsebojni odnos, kjer imajo mikrobi lahko koristi brez škode za nas. V številnih primerih pa gre tudi za mutualen/simbiotski odnos, kjer imata obe strani korist, kar nam in mikrobom omogoča preživetje. Mikrobi dokazano igrajo ključno vlogo pri ohranjanju našega zdravja, zato jih upravičeno lahko imenujemo naši ‘najstarejši prijatelji’ saj se je telo tekom tega dolgega sobivanja tako prilagodilo, da številni organski sistemi brez njih pravzaprav ali ne delujejo pravilno oziroma optimalno ali pa lahko celo preidejo v bolezensko stanje, pojasnjuje prof. dr. Aleš Lapanje, znanstveni svetnik, vodja skupine za koloidno biologijo na Institutu Jožef Stefan in lastnik inštituta IMMT (iBIOM), kjer z ekipo sodelavcev preverjajo bakterijsko dogajanje v črevesju (mikrobiomu).

Črevesni mikrobiom in povezava z različnimi bolezenskimi stanji

Skoraj vsak izmed nas je že doživel drisko, ki nastane zaradi prekomernega razraščanja določenih mikrobov v črevesju, njihovega delovanja ter odziva črevesnega epitelija na takšno porušeno razmerje mikrobov, ki na koncu rezultira v neustrezen pretok vode in elektrolitov iz organizma v črevesje. Prav ti in podobni procesi na mikrobni ravni so sprva pritegnili zanimanje številnih znanstvenikov, da bi razumeli procese, ki so osnova za razvoj zdravljenja in preprečevanje bolezni. Danes vemo, da delovanje mikrobov ni strogo vezano samo na črevesje, ampak so številne povezave med mikrobi in različnimi organskimi sistemi, med katerimi je ena najbolj težko razumljivih in kompleksnih povezava z delovanjem oziroma posrednim vplivanjem na možgane.

Eden prvih poskusov, ki so jasno pokazali povezavo med mikrobi v črevesju in delovanjem možganov, je bil poskus, kjer so akseničnim mišim (miši brez črevesne mikrobne združbe) transplantirali črevesno mikrobno združbo iz avtističnih miši. Po presaditvi so se mišim, ki so prejele mikrobe, začeli pojavljati avtistični znaki, kar je potrdilo vpliv črevesnega mikrobioma na možgansko delovanje. Kasnejše raziskave so odkrile povezave črevesnega mikrobioma tudi z drugimi bolezenskimi stanji, na primer z depresijo in metabolnimi boleznimi, kot so to sladkorna bolezen in številne srčno-žilne bolezni. Te ugotovitve so še dodatno potrdile, da so mikrobi v našem črevesju izredno pomembni za razumevanje in predvsem obravnavo teh zdravstvenih izzivov.

Povezava mikrobioma z depresijo in motnjami razpoloženja

Kako je sploh mogoče, da naš črevesni mikrobiomom (mikrobi v črevesju) vpliva na naše možgane? Mikrobi v črevesju proizvajajo določene nevrotransmiterje, ki prek živca klateža (nervus vagus) neposredno vplivajo na možgane. Klatež, glavni živec parasimpatičnega živčevja, povezuje črevesje z možgani in omogoča komunikacijo med njima.

Depresija je bolezen, pri kateri pride do porušenega ravnovesja v delovanju nekaterih kemičnih prenašalcev, ki v možganih uravnavajo razpoloženje. Med temi prenašalci so pogosto vpleteni nevrotransmiterji in druge skupine molekul, kot so GABA, kreatinin in izovaleriat:

  • GABA je zaviralni nevrotransmiter, ki pomirja živčne celice in uravnava stres, anksioznost ter spanje. Neravnovesje GABA je pogosto povezano z depresijo in tesnobo.
  • Kreatinin sodeluje pri energijskih procesih v možganih in lahko posredno vpliva na razpoloženje in raven energije.
  • Izovaleriat vpliva na normalen prenosa električnih signalov po živčnih celicah. Ta motnja v delovanju možganov se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti: na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje ter lahko prispeva k razvoju depresije.

Raziskovalci so ugotovili, da ‘signali’ med črevesjem in možgani ter drugimi organi v telesu specifično dosežejo organske sisteme in tem povezavam rečemo črevesno-organske osi, kot je to črevesno-možganska os. Med drugimi poznamo tudi črevesno-krvožilno os, črevesno-imunsko os in še druge. Na ta način lažje ločeno obravnavamo mikrobno-gostiteljske interakcije in s tem bolj tarčno določimo vzroke za razvoj bolezenskih stanj in naredimo specifične povezave med mikrobi, njihovim metabolizmom in na primer njihovim uravnavanjem duševnega zdravja.

Povezava s sladkorno boleznijo tipa 2

Sladkorna bolezen (diabetes) tipa 2 je presnovna motnja, pri kateri raven sladkorja (glukoze) v krvi ostaja dolgo časa previsoka. To se zgodi, če trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, hormona, ki uravnava raven sladkorja v krvi, ali pa zato, ker telo na inzulin ne reagira pravilno. To stanje se imenuje inzulinska rezistenca. Posledično telo ne more učinkovito izkoristiti sladkorja iz hrane, kar povzroči povečanje ravni sladkorja v krvi. Ta motnja vpliva na delovanje telesnih tkiv, predvsem mišic in jeter.

Znanstvene študije so pokazale, da je sladkorna bolezen povezana s spremenjeno mikrobno združbo, kot je nizka raznolikost bakterij in s tem omejena zmožnost njihovega prilagajanja na raznoliko hrano. Spremenjen, disbiotični črevesni mikrobiom lahko vpliva na razvoj sladkorne bolezni na dva načina, in sicer lahko vodi v debelost ali neposredno povzroča vnetja v telesu (vnetne efekte), ki vplivajo na sposobnost uravnavanja krvnega sladkorja.

Posreden vpliv prek povečevanja človeške teže pripisujemo mikrobnim združbam, ki imajo sposobnost kopičenja zalog hranil ter zmanjšanja energetskega pretoka skozi fermentacijo in celičnim dihanjem. Neposreden učinek pa nastane v prvi fazi zaradi vnetnih mediatorjev. Ob pojavljanju disbioze (neravnovesje mikroorganizmov), zelo pogosto pride do večje prepustnosti črevesja. To je pogosto posledica pomanjkanja varovalnih bakterij, ki so sposobne producirati kratko-verižne maščobne kisline npr. butirat. Posledično vstopijo v krvotok celične komponente bakterij (npr. lipopolisaharidi in peptidoglikan) v večji količini. To močno aktivira imunske celice in povzroča vnetni odziv celic. Prek receptorjev TLR-4 (skupaj s TLR-2 in TLR-9) vplivajo na fosforilacijo inzulinskega receptorja, tako da zmanjšajo njegovo odzivnost, kar privede do inzulinske tolerance. Poleg tega je bilo dokazano pri miših, da povečana produkcija acetata, s strani določenih skupin bakterij v črevesju, privede do povečane aktivacije parasimpatičnega živčevja, ki inducira povečano izločanje inzulina, grelina (vrsta hormona) in pojava hiperfagije (prevelikegavnosahrane).

Vloga mikrobioma pri srčno-žilnih boleznih

Srčno-žilna obolenja (npr. povišan krvni tlak, koronarna bolezen, vključno s srčnim infarktom, pridobljene vnetne bolezni srčnih zaklopk idr.) so glavni vzrok bolezni in prezgodnje smrti v Evropski uniji ter so nasploh razširjene po vsem razvitem svetu.

Najnovejše študije na živalih in ljudeh so pokazale, da so spremembe v mikrobnih združbah in njenih presnovkih (mikrobiomu) povezane z visokim krvnim tlakom in aterosklerozo (poapnenje žil). Mikrobiom je pri osebah s povišanim krvnim tlakom znatno manj bogat in raznolik kot pri ostalih. Prisotnost vrst je v metabolnem neravnovesju, to pomeni, da imajo take osebe povečano število ‘slabih’ bakterij, patobiontov, in zmanjšano število varovalnih bakterij, za katere je dokazano, da dobro delujejo na naše organe.

Pri srčnih obolenjih je bila ugotovljena povezava med zmanjšano cirkulacijo in s tem posledično slabšo oksigenacijo črevesnega epitelija, kar lahko pripelje do pojava kaheksije (oslabelost telesa, predvsem misična oslabelost in izčrpanost). Poleg tega je dobro znano, da se pri teh obolenjih močno povečajo vnetni mediatorji, kar vpliva na povečano prehajanje bakterij skozi črevesno epitelno bariero in povečanje količine endotoksinov – strupenih snovi, ki so deli celične stene bakterij in imajo vnetne učinke. Endotoksini so v bistvu razpadle bakterijske celice, katerih delci sprožijo vnetne reakcije v telesu. Ko endotoksini vstopijo v krvni obtok, lahko povzročijo še močnejši vnetni odziv, kar vodi v začaran krog bolezn.

Ena od opisanih posledic zmanjšane krvne mikrocirkulacije (slabše prekrvavitve) in perifernega edema v črevesju (otekanja črevesja) je, da se v črevesju poveča rast bakterij na njegovem epiteliju. Običajno ni veliko bakterij na črevesnem epiteliju, saj jih omejuje zaščitna sluz, sluznica. Ko pa pride do težav s krvnim obtokom in otekanjam, se ta zaščita oslabi, kar povečuje možnost, da bakterije vdrejo v telo.

Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko mikrobi v črevesju presnavljajo snovi (metabolizirajo) kot so fosfatidilholin, holin in karnitin do TMA (trimetilamina), ki pa se v jetrih s flavin monooksigenazo spremeni v TMAO (trimetilamin N-oksid). Povečana količina slednjega poveča pojav smrtnosti pri bolnikih z boleznijo srca do 3,4-krat. TMAO namreč slabo vpliva, zmanjšuje kardiovaskularno funkcijo, zvišuje krvni tlak in lahko povzroči aterosklerotični nastanek plaka.

Kako do boljše imunosti?

Zavedati se je treba, da je slabo zdravje črevesja povezano s skoraj vsako boleznijo, saj je tam eden od delov našega imunskega sistema.

Odpornost pomeni stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni. Imunost pa predstavljajo skupki različnih mehanizmov, ki ščitijo organizem pred okužbami s patogenimi mikrobi, kot so denimo bakterije, virusi, glivice in praživali, ki lahko prodrejo v telo skozi vse telesne odprtine in v primeru, da se namnožijo, lahko povzročijo številne bolezni. Omenjeni mehanizmi varujejo organizem tudi pred škodljivimi učinki njihovih toksinov.

Pri tem je črevesni mikrobiom bistvenega pomena za našo zaščito. Dobri mikrobi varujejo naše telo pred patogenimi mikrobi. Mikrobi predvsem predstavljajo filter naše največje izpostavljenosti okolju, to je hrane, ki jo pojemo. Črevesni mikrobiom znanstveno dokazano razvija imunost, jo krepi in nas tako ohranja zdrave. Zanimivo je, da mikrobiom vpliva tako na prirojeno imunost kot na tisto, ki smo jo pridobili tekom življenja. Več o mikrobiomu preberite v članku Mikrobiom črevesja – naši dodatni možgani.

Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na med@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,677
19.02.2025 ob 11:14
299,003
19.02.2025 ob 11:04
113,084
19.02.2025 ob 13:43
Preberi več

Več novic

New Report

Close