Prof. dr. Aleš Lapanje, znanstveni svetnik, vodja skupine za koloidno biologijo na Institutu Jožef Stefan, svoje raziskovanje posveča mikrobiomu in spoznanja, ki jih je delil z nami so osupljiva in nadvse zanimiva. Še posebno, ker nova znanja odpirajo številne možnosti za krepitev zdravja in tudi nove možnosti zdravljenja, ki jih je treba izkoristiti.
Kaj je mikrobiom
Biom je ekološka enota oz. okolje, kot so na primer savana, puščava, gozd. Mikrobi so majhna, s prostim očesom nevidna bitja. Mikrobiom je združba mikroorganizmov, ki zasedajo določeno okolje oz. habitat.
Med mikrobe sodijo tudi bakterije, ki predstavljajo večino življenja na Zemlji, a kljub razširjenosti jih poznamo manj kot 0,001 odstotka. Nekatere, ki jih je manj od 5% vseh do sedaj znanih bakterij, so poznane kot povzročiteljice bolezni. Pričakujemo, da bodo bakterije in okužbe, ki jih povzročajo, v prihodnjih letih postale vodilni vzrok smrtnosti v svetu zaradi vse večjega razmaha nastanka sevov, ki so odporni na antibiotike..
Mikrobi so izjemno pomembni za naše preživetje v pozitivnem in negativnem smislu.
Bakterije niso samo povzročiteljice bolezni, ampak jih je večina izjemno koristnih za naše preživetje in tudi preživetje vsega živega na svetu.
Človeški mikrobiom je skupek mikroorganizmov, ki se nahajajo na našem telesu, na primer v ustih, na koži, pljučih, nosu, očeh in kar 95 % se jih nahaja v črevesju.
Mikrobiom je kompleksni ekosistem bakterij, virusov, gliv in drugih mikroskopsko majhnih organizmov. Ti mikroorganizmi živijo v nas in na nas ter uravnavajo vse procese v našem telesu.
Kaj je naloga mikrobioma
Pri naši prebavi in presnovi mikrobiom igra pomembno vlogo. Od ust do debelega črevesja se število in vrsta bakterij spreminja. Največ bakterij imamo v debelem črevesju. Mikrobi pomagajo pri razgradnji hrane in snovi, ki nam dajejo energijo in hranila za življenje. Poznamo 4 velike skupine, od tega dve predstavljata tveganje za naše zdravje s tem, da povzročajo bolezni ali kronična stanja, ki spremenijo pogoje v našem telesu in na dolgi čas lahko prinašajo težave.
Ste vedeli?
- V črevesju imamo od 1,8 do 2 kilograma mikrobov.
- S pregledom sestave črevesnega mikrobimoma lahko z 90 odstotno verjetnostjo napovemo debelost.
- V črevesju se nahaja 100 milijonov nevronov, zato znanstveniki pravijo, da je črevo naši drugi možgani.
- Mikrobi vplivajo na imunski sistem in količino maščob v našem telesu.
- Mikrobiom se lahko tudi transplantira.
- Kar 80 % serotonina se tvori v črevesju.
Kaj vpliva na mikrobiom
Delno mikrobiom določajo genetika, delno bolezni (prirojene in pridobljene), gibanje, prehrana in okolje (temperatura, vlažnost, družbene značilnosti, način življenja, preseljevanje, starost). Del mikrobioma je precej stalen in se ne spreminja veliko. To je njegovo jedro. Drugi del mikrobioma pa je manj stalen in se menja ter je odvisnen od vrste in sestave hrane. Če želimo spremeniti jedro, moramo precej in za dalj časa spremeniti zgoraj omenjene okoliščine med katerimi je najbolj pomembna prehrana.
Kako je mikrobiom povezan z možgani
Od leta 2010 naprej je bilo izvedenih več raziskav, ki potrjujejo, da je črevo tesno povezano z možgani. Živec nervus vagus (klatež), ki oživčuje črevesje, povezuje črevesje z različnimi organi in prek možganov omogoča komunikacijo med njimi. Številni nevrotransmitorji (prenašalci signala med nevroni) so prav tako aktivni ravno v črevesju. Tako lahko sintentizirajo tudi živčna prenašalca kot sta dopamin in seratonin. Po tem principu lahko mikrobi v našem črevesju tudi vplivajo na prehranske navede in naše počutje. Poleg tega mikrobi s toksini in drugimi snovmi vplivajo na naše možgane in retrogradno vplivajo na to, kako zaznavamo okus in vonj.
Črevesje je najtesneje povezano z dvema centroma v možganih – s hipotalamusom (center za lakoto, vedenje, bioritmiko, živčevje) in hipofizo (glavna žleza z notranjim izločanjem, ki nadzira ščitnico, spolne in nadledvične žleze). Med njimi poteka redna komunikacija.
Kemijska ravnovesja v možganih, količina in razmerja nevrotransmitorjev vplivajo na naše vedenje. Dopamin vpliva na motivacijo, sprosti se ko smo nagrajeni, v kombinaciji z norepinefrinom razvija pozitivno mišljenje in preprečuje depresijo, seratonin ima impulzivna obnašanja in v pravem razmerju stimulira učenje, nasprotno pa v nepravem razmerju z norepinefrinom povzroča anksiozna stanja.
Bakterije lahko preko enterokromatinskic celic v črevesju neposredno komunicirajo tudi z vagusnim živcem in preko njega do centrov v možganih. Živec deluje glede na to, ali se ga stimulira, to pomeni spodbuja, kot na primer ob stresu, ali pa umirja, kot se to dogaja ob globokem vdihu in izdihu, ko se skušamo sprostiti. Na en in drugi proces vpliva tudi hrana, ki jo jemo, saj mikrobi, ki ali poškodujejo sluznico ali pa stimulirajo enterokromatinske celice vzburijo ali pa utišajo živec klatež.
“Mikrobiom igra pomembno vlogo pri našem zdravju in počutju. Zato je pomembno, da ga primerno vzdržujemo in zanj skrbimo, največ z uravnoteženo, zmerno in raznoliko hrano, ki nam ustreza,”
pojasnjuje prof. dr. Aleš Lapanje, lastnik inštituta IMMT (iBIOM)..
Prof. dr. Aleš Lapanje skupaj z ekipo v primerih, ko se poruši ravnovesje v človeškem mikrobiomu, analizira, svetuje in pomaga pri njegovem reševanju. Ekipa iBIOM-a, s svojim edinstvenem individualnem pristopom v svetu, preverja bakterijsko dogajanje v črevesju (mikrobiomu) in svetuje, kako izboljšati stanja in spremlja posameznike skozi program. Že več kot 450 osebam so uspešno pomagali pri zdravstvenih težavah ali popolnoma odpravili debelost, napihnjenost, zaprtje, drisko, krče in bolečine v trebuhu, razdražljivo črevesje, avtizem in Aspergerjev sindrom, duševne težave predvsem anksioznost in depresijo, epilepsijo pri otrocih, demenco, astmo, alergije, sladkorno bolezen, vaginalna in druga vnetja, krče zaradi ledvičnih kamnov ipd.
Čeprav drži, da večina bolezni izvira iz črevesja, od tu izvira tudi imunost in zdravje, če le ustrezno upravljamo z mikrobi.
Kaj je mikrobiom?
Mokroorganizmi ali mikrobi imajo pomembno vlogo, saj omogočajo življenje vsem živim bitjem, torej tudi nam. So enocelični, prostemu očesu nevidni organizmi, katere lahko opazujemo samo z mikroskopom.
Pogosto se mikrobe povezuje z okužbami ran, infekcijami dihal in črevesja ter nastankom pljučnic, skratka z nečim slabim, zato vlada prepričanje, da jih je potrebno uničiti. Ne zavedamo pa se, da je takšnih mikrobov, ki so tako nevarni, da povzročajo infekcijske bolezni, manj kot 1 odstotek.
Na podlagi najnovejših molekularnih analiz je bilo ocenjeno, da je mikrobov v našem telesu malo več kot imamo celic, to je, da je za vsako človeško celico vsaj ena, če ne dve bakterijski celici, ki predstavljajo “naš drugi jaz“.
Z mikrobi najbolj naseljen del našega telesa je črevesje, ki vsebuje kar 95 % vseh mikrobov v našem telesu med katerimi so najbolj zastopane bakterije.
Vse mikrobe, ki naseljujejo naše telo imenujemo človeški mikrobiom.
