V preteklem tednu je bila pozornost usmerjena na osveščanje slovenske javnosti z vedno večjim bremenom raka. Zveze in društva za boj proti raku so z geslom »Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku« želeli izpostaviti pomen zdravega življenjskega sloga in preventive na področju preprečevanja raka.
Priporočila za preventivno delovanje proti raku
Priporočila zmernega in zdravega načina življenja in delovanja so edino, kar lahko naredimo za svoje zdravje in preprečimo to težko bolezen. Dejavniki tveganja za nastanek raka so znani in ukrepanje jasno.
Stroka priporoča:
- nekajenje,
- vzdrževanje normalne telesne teže,
- telesno dejavnost,
- zdravo prehranjevanje,
- omejevanje uživanja alkohola,
- previdnost pri sončenju,
- zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu
- varovanje pred ionizirajočimi sevanji
- dojenje
- cepljenje proti hepatitisu B ter HPV
- previdnost pri jemanju hormonskih sredstev za lajšanje menopavzalnih težav in
- udeležbo v presejalnih programih Dora, Zora in Svit.
Društva za boj proti raku so pripravila poseben projekt – Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku, ki upošteva priporočila, združena v Evropskem kodeksu proti raku. Z novimi pristopi jih želijo širiti do različnih ciljnih skupinah prebivalstva, predvsem med dijake v nekaterih srednjih šolah in zaposlene.
Na novinarski konferenci (5. 3. 2018) so sogovorniki podrobneje predstavili problematiko in tudi nakazali rešitve.
Dr. Maja Primic Žakelj,
dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku:
»Na svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme. Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, cepljenjem, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.«
Prof. dr. Branko Zakotnik,
dr. med., Nacionalni koordinator DPOR 2017-2021:
“Iz izkušenj vemo, da še tako skrbno in strokovno zapisan dokument ne velja kaj dosti, če ga ne uresničimo. Na prvem mestu sta vsekakor primarna in sekundarna preventiva, če želimo uspešno poskrbeti za celostno oskrbo bolnikov z rakom. V DPOR 2017-2021 so jasno zapisani tudi cilji in ukrepi s področja diagnostike, zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe ter nadzora kakovosti teh aktivnosti. Ravno nadzor kakovosti teh aktivnosti je ključnega pomena za izboljševanje stanja z učinkovitimi ciljanimi ukrepi. Tega ni mogoče izvajati brez sodobne podpore z informacijsko tehnologijo, seveda ob strogem upoštevanju vseh vidikov varovanja osebnih podatkov. Vlak smo zamudili pred 10 leti. Če to pomeni, da bomo nadaljevali peš, menim, da bo DPOR 2017-2021 obvisel v zraku. Tega si enostavno ne moremo privoščiti. Ravno zato smo po sprejetju DPOR 2017-2021 najprej pričeli z aktivnostmi povezanimi z informacijsko tehnologijo. Izziv v našem prostoru je izjemen. Menim, da brez politične podpore, podpore nevladnih organizacij in javnosti tega ne bomo zmogli. Da je kljub oviram to možno, lahko vidimo na primeru naših presejalnih programov, ki so vzor v evropskem prostoru in že kažejo izjemne rezultate.”
Mojca Gobec,
dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje:
»Slovenija ima odlične presejalne programe, ki so dostopni vsem in naš skupni izziv je doseči, da se jih ljudje tudi udeležujejo. V letošnjem letu bodo tudi vse ženske med 50. in 69. letom vključene v program Dora.«
Prof. dr. Maja Čemažar,
pomočnica strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje na Onkološkem inštitutu je izpostavila, da se je inštitut lani vključil v Evropski projekt referenčnih mrež na dveh področjih;
- EURACAN na področju redkih solidnih rakov in
- GENTURIS na področju redkih dednih tumorskih sindrom.
Z njimi se na mednarodni ravni povezuje z drugimi mednarodnimi referenčnimi centri.
Polovica novo odkritih primerov z rakom preživi
Kaj o raku povedo številke
- Od rojenih leta 2014 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
- V zadnjih letih zboli za rakom več kot 13.000 Slovencev, več kot 7.000 moških in več kot 6.000 žensk, umre pa okrog 6.000, približno 3.400 moških in 2.600 žensk; med nami živi že skoraj 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca).
- Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja pri starejših; od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2014, jih je bilo več kot 60 % starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
- Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke) so leta 2014 predstavljali 57 % vseh ugotovljeni rakov. Povezani so z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
- Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske zveze (EZ) in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, bodo z zgodnjim odkrivanjem zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh bodo zmanjšali tudi incidenco.
- Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2010–2014, je bilo 55 %, bolnic pa 59 %.
- Slovenija je bila po oceni za leto 2012 v prvi petini evropskih držav po zbolevnosti in umrljivosti za rakom
- Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi čedalje večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Ocenjujemo, da je bilo leta 2017 že 14.981 novih bolnikov.
- Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (brez melanoma), prostate, raki debelega črevesa in danke, dojke in pljuč obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni.
- Najpogostejši raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive.
Dobre novice pri zdravljenju raka
Dobra novica pa je, da se je število bolnikov, ki živijo 5 let ali več po diagnozi, z leti povečalo (od objave izsledkov prejšnjih raziskave EUROCARE), kar odseva izboljšave na različnih področjih, od uvajanja organiziranih presejalnih programov do boljših metod zdravljenja.
Tudi preživetje otrok (0-14 let) je daljše, od tistih, diagnosticiranih v letih 2005–2007 jih preživi 79 %, medtem ko jih je od tistih, ki so jim odkrili bolezen v letih 1999–2001 preživelo 76 %.
Za pogovor in nasvet obiščite forum Kako živeti z rakom?
