Približno polovica novih primerov z rakom preživi

Bolezni, Obvestila

Možnosti za daljše preživetje imajo tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija.

operacija bolnisnica

Rak postaja v Sloveniji in v svetu vse večji javnozdravstveni problem, saj je njegova pogostnost vse večja. Vsako leto na novo zboli več kot 14.000 ljudi, približno polovica izmed novih primerov jih umre. Več kot tri tisoč bolnikov zboli za enim od rakov prebavil, med katerimi z dobrimi 1.500 primeri na leto prednjači prav rak debelega črevesa in danke. Zato so preventivne akcije izjemnega pomena.

Z mesecem marcem se je začel mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki so ga pred desetimi leti začeli obeleževati na pobudo evropskega združenja EuropaColon (izg. Evropa ‘kolon). Letošnje nosilno sporočilo je Čas je za spremembo.

Svit rešuje življenja

Presejalni programa Svit, s katerim odkrivajo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki, uspešno znižuje število smrtnih primerov, saj je tudi vse več rakov odkritih v zgodnejših stadijih, ko je še možna ozdravitev, zdravljenje je krajše, za bolnika lažje, za državo cenejše, bolniki pa se po zaključenem zdravljenju lahko vrnejo v stare tirnice. Če je bilo še pred desetimi leti ob diagnozi kar dobrih 80 % bolnikov odkritih v napredovalih stadijih, se je ta odstotek zdaj spustil na okoli 50 %.

Želimo si, da bi se vse več vabljenih ljudi v starosti med 50 in 74 let odzvalo na povabilo v program, predvsem moških, med katerimi je odziv še vedno nezadosten, saj se jih odzove le dobra polovica.

Dostopnost zdravil je dobra, a kaj, ko ljudje odlašajo s pregledi

Dobra novica je, da je Slovenija ena tistih držav, ki ima še vedno dostop do vseh trenutno registriranih zdravil v svetu, kar našim bolnikom omogoča najsodobnejše zdravljenje. Občutno manj dobro pa je stanje na področju raka trebušne slinavke, bolezni, ki je v širši javnosti skorajda neznana.

Število novih bolnikov iz leta v leto narašča. Po zadnjih podatkih na leto zboli dobrih 400 ljudi (malo več moških kot žensk), večinoma po 60. letu, čeprav se starostna meja spušča. Ker o bolezni (pre)malo govorimo, posledično nanjo ni nihče dovolj pozoren, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih, medtem ko je pri raku dojk odstotek preživetja več kot 80-odstoten. Bolniki povprečno živijo 4.6 mesecev od diagnoze. Zaskrbljujoče pri tem je, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila tako kot pri vseh ostalih rakih, ko krivulja petletnega preživetja strmo narašča.

Odkritje raka v zgodnjih stadijih podaljša možnost preživetja

Združenje EuropaColon Slovenija si prizadeva izboljšati stanje na področju obravnave raka debelega črevesa, danke in rakov prebavil, zlasti raka trebušne slinavke, zato spodbuja, naj bodo pozorni zlasti na kakršne koli daljše spremembe počutja, slabost, bruhanje, svetlo blato in zelo temen urin, bolečine v žlički ali v hrbtu, nepojasnjeno izgubo teže, tiho nastalo zlatenice, pojav sladkorne bolezni po 50. letu ob sicer normalni telesni teži. Če pri sebi opazite opisane znake, ki trajajo 14 dni ali več, težave pa se stopnjujejo, pojdite k osebnemu zdravniku.

Možnosti za daljše preživetje imajo tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija, ki ji sledi zdravljenje s kemoterapijo.

Več informacij:

EuropaColon Slovenija
http://www.europacolon.si


Sledite nam