Nedvomno so med posledicami prekomernega dela in kroničnega stresa glavobol, delovna izčrpanost, povišan krvni tlak in holesterol. Prav tako stres v več let trajajoči prekomerni dozi lahko med drugim pripelje do izgorelosti, depresije, paničnega napada, srčno-žilnih bolezni, celo do srčnega ali možganskega infarkta. Nevarnosti prežijo v kroničnem, negativnem stresu, to je v tistem stresu, ki ga doživljamo vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je stres ena izmed večjih zdravju škodljivih nevarnosti enaindvajsetega stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70–90 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku.
Zakaj je stres tako škodljiv
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Zgodovinsko gledano, je stres pomenil naravno obrambo telesa pred plenilci in nevarnostjo, ko so naši predniki naleteli na situacijo, ko so bili napadeni s strani divjih zveri. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol). To je znano kot mehanizem »spopad« ali »pobeg«. Telo aktivira vire, s katerimi nas varuje, tako da nas pripravi na »spopad« ali hiter »pobeg«.
Kaj povzroča stres?
Okoljski dejavnik, ki je povzročitelj stresa, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Če človek dlje časa doživlja stres, se zaradi stalne telesne pripravljenosti izklopi imunski sistem, kar se odraža v težavah na telesnem, duševnem ali vedenjskem področju. Med stresom se v telesu dogajajo naslednje spremembe: povišata se krvni tlak in srčni utrip, dihanje postane hitrejše, prebavni sistem se upočasni, imunska aktivnost se zmanjša na minimum, mišice postanejo napete, poveča se stanje budnosti.
Posledice stresa
Odzivnost različnih ljudi na isti dražljaj je različna. Ločimo občasni in kronični stres.
Občasni stres je neintenziven kratkotrajni stres, ki na človeka vpliva spodbudno, spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost in motiviranost za delo – je tako imenovani pozitivni stres.
Kronični stres odlikuje značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za:
- presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
- zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
- psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija itd.).
Kako preprečiti stres?
Stresu se je veliko lažje izogniti kot se mu zoperstaviti.
Eden izmed ključnih dejavnikov pri premagovanju stresnih situacij je nedvomno zdrava prehrana.
Nekakovostna in procesirana živila, prepolna neštetih aditivov, dan za dnem uničujejo naš organizem in posledično aktivirajo omenjeni mehanizem stresa, ne da bi se tega sploh zavedali.
Večina vas, dragi bralci, se bo zagotovo strinjala, da je naslednje orodje v boju proti stresu najprijetnejše in najenostavnejše: gre za spanec, ki mora biti kakovosten, brez prebujanja in trajajoč 7–8 ur. V tem obdobju prihaja do normalizacije in regeneracije v telesu, ko se tudi hormoni uravnovesijo. Premalo spanca privede do razdražljivosti, nemira, težjega razmišljanja ipd.
Naslednji dejavnik kot orodje proti stresu nekateri avtorji imenujejo kar »ubijalec stresa«. Gre za telesno aktivnost. Dokazano je, da lahko vsaka najmanjša telesna aktivnost pozitivno vpliva na naše zdravje ter zmanjša pojavnost nekaterih kroničnih obolenj in z njimi povezano umrljivost. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 150–300 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na teden oziroma vsaj 30 minut zmerno intenzivne aktivnosti večino dni v tednu, pri čemer je telesna aktivnost definirana kot »kakršnakoli sila, izvedena s strani skeletnih mišic, ki se konča s porabo energije nad ravnjo mirovanja«. To pomeni, da so v to definicijo vključene skoraj vse vrste telesne dejavnosti, vključno s hojo ali kolesarjenjem v transportne namene, vrtnarjenjem in hišnimi opravili.
Na žalost statistika kaže, da omenjenih priporočil ne dosega kar 30 odstotkov odrasle populacije. Ne bodite med njimi!
Pripravili: Strokovnjaki iz Medicinskega centra CiiM plus
Več o prehranskem svetovanju.
Knjiga Bilanca zdravja in počutja
