Bi lahko vsakodnevni odmerek vitamina D vplival na to, kako hitro se staramo? Nova raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki s Harvard Medical School in Medical College of Georgia, nakazuje, da bi ta vitamin lahko zaviral procese biološkega staranja – in to na celični ravni. Raziskava, objavljena v The American Journal of Clinical Nutrition, temelji na podatkih dolgoletne študije VITAL, v kateri je sodelovalo več kot 1.000 odraslih – žensk, starejših od 55 let, in moških, starejših od 50 let.
Kaj je pokazala raziskava?
Udeleženci so več let vsakodnevno prejemali enega od naslednjih dodatkov:
- Vitamin D3 (2.000 IU na dan),
- Omega-3 maščobne kisline (1 gram na dan),
- ali placebo.
Raziskovalci so v študiji spremljali dolžino telomerov – to so zaščitne strukture na koncih kromosomov, ki delujejo kot neke vrste varovalke, podobno kot plastični zaključki na vezalkah. Telomeri varujejo našo genetsko kodo pred poškodbami, a se ob vsakem deljenju celice nekoliko skrajšajo. Ko postanejo prekratki, se celica ne more več deliti in začne se njeno propadanje. Zato veljajo telomeri za enega ključnih kazalnikov biološkega staranja. Povedano drugače – krajši kot so telomeri, starejše in bolj “iztrošene” so naše celice – tudi če smo po letih še razmeroma mladi.
Rezultati so pokazali, da so imeli posamezniki, ki so prejemali vitamin D, statistično značilno manjše krajšanje telomerov kot tisti, ki so dobivali placebo. Poenostavljeno: celice udeležencev v skupini z vitaminom D so bile biološko približno tri leta “mlajše”. “Naše ugotovitve nakazujejo, da bi lahko ciljano dodajanje vitamina D postalo ena od strategij proti pospešenemu biološkemu staranju,” je povedal vodilni avtor raziskave, dr. Haidong Zhu, molekularni genetik.
Zakaj je to pomembno?
Vitamin D je že dolgo znan po svoji dokazani vlogi pri ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic in normalnem delovanju imunskega sistema – to potrjujejo tudi odobrene zdravstvene trditve Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).
Nova raziskava pa nakazuje, da bi lahko imel vitamin D tudi vpliv na procese, povezane z biološkim staranjem, saj so pri udeležencih, ki so ga redno uživali, zaznali manj izrazito krajšanje telomerov – enega od kazalnikov celične starosti.
Čeprav so rezultati obetavni, strokovnjaki poudarjajo, da je za potrditev teh učinkov potrebnih več raziskav. Zato naj vitamin D ne nadomešča uravnotežene prehrane, gibanja in drugih temeljnih dejavnikov zdravega življenjskega sloga.
Večina ljudi vitamina D ne dobi dovolj
Čeprav ima vitamin D v telesu pomembne naloge, kot so krepitev imunskega sistema in ohranjanje zdravih kosti, veliko ljudi ne doseže priporočenih količin. Glavni razlog za to je sodoben način življenja – večino časa preživimo v zaprtih prostorih, pogosto zaščiteni pred soncem z oblačili ali kremo z UV-zaščito, pozimi pa so sončni žarki šibkejši in manj učinkoviti pri tvorbi vitamina D v koži.
To tiho pomanjkanje pogosto ostane neopaženo, saj se razvija počasi. A telo vseeno pošilja opozorilne znake, kot so:
- kronična utrujenost,
- pogostejše okužbe,
- bolečine v mišicah in kosteh,
- spremembe razpoloženja, kot sta brezvoljnost ali celo depresivna občutja.
Če te znake opazite pri sebi, je smiselno razmisliti o pregledu ravni vitamina D v krvi – in se po potrebi posvetovati z zdravnikom o ustreznem nadomeščanju.
Kako zagotoviti zadosten vnos?
Vitamin D je ključen za zdravje kosti, mišic in imunskega sistema, vendar ga mnogim odraslim primanjkuje – še posebej v zimskem času ali pri življenjskem slogu, kjer prevladuje delo v zaprtih prostorih in redka izpostavljenost soncu.
Naš organizem vitamin D naravno tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov (UVB). Že 10–15 minut izpostavljenosti na dan, odvisno od tipa kože, letnega časa in geografske lege, lahko zadostuje. A hkrati strokovnjaki opozarjajo na previdnost – predolga in nezaščitena izpostavljenost soncu povečuje tveganje za kožnega raka. Zato je pomembno najti ravnovesje med koristjo in zaščito.
Prehranski viri vitamina D
Vitamin D lahko v omejenem obsegu vnesemo tudi s prehrano. Največ ga vsebujejo:
- mastne ribe (npr. losos, sardine, skuša),
- jajčni rumenjaki,
- nekateri obogateni mlečni izdelki ali rastlinski napitki,
Kljub temu strokovnjaki ugotavljajo, da samo s hrano pogosto ni mogoče doseči vseh potreb organizma, zlasti pri določenih skupinah (starejši, ljudje z zelo svetlo kožo, nosečnice, dojenčki ali posamezniki s prekomerno telesno težo). Če obstaja sum, da vitamina D primanjkuje, je priporočljivo opraviti laboratorijsko meritev ravni 25(OH)D v krvi. Na podlagi izvida lahko zdravnik oceni, ali je potrebno dodajanje vitamina D in v kakšnem odmerku.
Pomembno opozorilo: ni nadomestek za zdrav življenjski slog
Znanstveniki opozarjajo, da gre za obetavne, a še ne dokončne dokaze. Čeprav so bile razlike med skupinami statistično značilne, so še vedno znotraj običajnega biološkega razpona. To pomeni, da vitamin D sam po sebi ne preprečuje staranja, lahko pa prispeva k ohranjanju nekaterih bioloških funkcij, če ga telesu ne primanjkuje. Temelj dolgotrajnega zdravja pa še vedno ostaja v osnovah: uravnoteženi prehrani, redni telesni dejavnosti, kakovostnem in zadostnem spancu ter učinkovitem obvladovanju stresa. Ti življenjski slog ne vpliva le na telomere, ampak celostno podpira zdravo staranje in kakovost življenja.
Vir
The American Journal of Clinical Nutrition, 2025. Raziskava: Harvard Medical School & Medical College of Georgia. DOI: 10.1016/j.ajcnut.2025.05.003
