Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, povišana vrednost holesterola oziroma hiperholesterolemija pa je med najpomembnejšimi (če že ne kar najpomembnejši) posamičnimi vzročnimi dejavniki tveganja za njihov razvoj. Hiperholesterolemija je zelo razširjena. Obstaja več različnih vzrokov za to stanje – povišane vrednosti celokupnega holesterola in LDL v krvi so lahko posledica prehrane, prekomerne telesne teže, dednih (genetskih) bolezni ali prisotnosti drugih bolezni, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in premalo delujoča ščitnica (hipotiroza)
“Obstaja več različnih vzrokov za povišan holesterol. Vendar pa znotraj precej velike in heterogene skupine oseb s povišanim holesterolom obstajajo nekateri, ki imajo to tveganje za srčno-žilne bolezni še izrazito dodatno povečano – to so osebe z družinsko obliko hiperholesterolemije (DH),” razloži prim. Matija Cevc, dr. med., internist z UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. Vzrok zanjo je lahko deden, pojavi se pri približno enem od 250 bolnikov v Sloveniji – kar v grobem pomeni okoli 8000 oseb.
Ogroženost za nastanek akutnega srčno-žilnega dogodka med bolniki z DH za kar 14-krat višja, če pa takega bolnika začnemo zdraviti pravočasno, se njegova ogroženost skoraj izenači z zdravo populacijo.
Družinska bolezen
Družinska hiperholesterolemija je v večini razvitih držav zelo slabo opredeljena, zato je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že pred leti izdala priporočilo za uvedbo sistematskega presejanja za iskanje bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo. Otroštvo je najustreznejša doba za odkrivanje družinske hiperholesterolemije, saj lahko bolezen tako odkrijejo še pred pojavom kliničnih znakov, ki jih lahko nato učinkovito preprečujejo, predvsem z zdravim življenjskim slogom in pravočasnim zdravljenjem.
Edina država na svetu
Priporočljivo je, da bi pri odraslih, starejših od dvajset let, preverjali raven krvnih maščob vsakih pet let. Slovenija je edina država na svetu, ki ima presejalni program za odkrivanje te bolezni že v otroštvu. Presejanje otrok na populacijski ravni izvajajo pediatri na primarni ravni v okviru rednega preventivnega pregleda predšolskih otrok pri 5. letu starosti in je del preventivnega programa za otroke, mladostnike in študente Programa ZDAJ – Zdravje danes za jutri.
V primeru ugotovljene povišane vrednosti holesterola v krvi, napotijo otroka v nadaljnjo obravnavo na Pediatrično kliniko UKC Ljubljana, kjer opravijo genetsko analizo vzroka hiperholesterolemije pri otroku, presejajo pa tudi njegove sorodnike. Podatki kažejo, da ima pri vsakem odkritem otroku z družinsko hiperholesterolemijo, to motnjo tudi eden od staršev ter polovica sorojencev. Na leto je v Sloveniji sicer odkritih okoli 50 otrok s to motnjo.*
Zaželene vrednosti LDL holesterola
Po zadnjih smernicah so priporočila za želene ravni holesterola po oceni srčno-žilne ogroženosti. Višja kot je ogroženost, nižja je ciljna raven LDL holesterola.
Osebe brez tveganja: LDL<5 mmol/L
Zmerna ogroženost: LDL <2,6 mmol/L,
Visoka ogroženosti: LDL <1,8 mmol/L
Zelo visoka ogroženost: LDL <1,4 mmol/L.
V Sloveniji k preprečevanju in zgodnejšemu odkrivanju hiperholesterolemije ter k pravočasnemu ukrepanju in zdravljenju s preventivnimi zdravstveno-informativnimi dejavnostmi prispeva Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na njihovi spletni strani Za srce so na voljo poglobljene informacije.
Povezava med slabim holesterolom in aterosklerozo
Povišan slabi ali LDL-holesterol v krvi spada med glavne vzroke za razvoj ateroskleroze, katere razvoj se začne v zgodnjem otroštvu, nekaj let ali desetletij pozneje pa se lahko izrazi v obliki bolezni srca in ožilja, vodilnega vzroka umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začnejo v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo.
*Vir: NIJZ
