Ne boste verjeli, kako vadba z utežmi vpliva na vaše možgane!

Vadba z utežmi je priljubljena izbira za vse, ki si želijo preoblikovati svojo postavo, izgubiti nekaj kilogramov in okrepiti mišice. Nova raziskava pa razkriva še eno pomembno prednost – pomaga upočasniti kognitivni upad in zmanjšati tveganje za demenco.

Demenca je bolezen, ki prizadene spomin in govor, povzroča spremembe v razpoloženju in vedenju ter močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in njihovih bližnjih.

Po podatkih portala Medical News Today je leta 2021 z demenco živelo kar 57 milijonov posameznikov, to število pa s staranjem prebivalstva še narašča. Ker zdravila za demenco ni, se strokovnjaki osredotočajo iskanje načinov za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni. Redna telesna aktivnost je pri tem ključnega pomena.

Vadba z utežmi – več kot le krepitev mišic

Redna telesna aktivnost že dolgo velja za enega ključnih dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za demenco, nova raziskava pa razkriva, da ima vadba z utežmi še dodatne koristi.

V raziskavi, objavljeni v strokovni reviji Gero Science, so raziskovalci opazovali 44 starejših odraslih z blagim kognitivnim upadom. Udeležence so razdelili v dve skupini – ena skupina je dvakrat tedensko izvajala zmerno do visoko intenzivno vadbo z utežmi, druga pa v času raziskave ni bila telesno aktivna.

Rezultati so bili zelo spodbudni. Po šestih mesecih so udeleženci, ki so redno vadili z utežmi, pokazali izboljšanje verbalnega epizodičnega spomina ter močnejše nevronske povezave v delih možganov, ki so povezani z razvojem Alzheimerjeve bolezni. Nasprotno pa so se pri neaktivni skupini ti kazalniki opazno poslabšali.

Z utežmi proti kognitivnemu upadu

Avtorica študije, nevroznanstvenica dr. Isadora Ribeiro poudarja pomen teh odkritij: “Dejstvo, da smo opazili spremembe v beli možganovini, kaže na to, da ima vadba za moč lahko neposreden vpliv na anatomsko strukturo nevronov. Ta struktura je bistvena za učinkovito komunikacijo med različnimi deli možganov, kar je ključno za dober spomin, pozornost in splošne kognitivne sposobnosti.”

Eden najbolj presenetljivih rezultatov raziskave je bil ta, da so pri petih udeležencih, ki so vadili z utežmi, znaki blagega kognitivnega upada izginili.

Starejši par izvaja vadbo z utežmi, ki je učinkovita zaščita pred kognitivnim upadom, demenco in Alzheimerjevo boleznijo.

To dokazuje, da vadba z utežmi ne le ohranja temveč tudi izboljšuje kognitivne sposobnosti posameznikov.

Čeprav je bil vzorec raziskave relativno majhen, je to spodbuden pokazatelj potencialnih zaščitnih učinkov te vrste vadbe.

Kako vadba z utežmi vpliva na možgane?

Dr. Ribeiro je za Medical News Today pojasnila, zakaj je vadba z utežmi tako koristna – še posebej pri starejših odraslih. Kot pravi, poleg tega, da krepi mišice, tudi:

Zmanjšuje vnetja, ki lahko poškodujejo možganske celice.
Pomaga ohranjati stabilen nivo sladkorja v krvi.
Spodbuja tvorbo nevrotropnega faktorja v možganih (angl. brain-derived neurotrophic factor – BDNF), ki spodbuja nastanek novih živčnih celic v predelih možganov, povezanih s spominom in učenjem.
Izboljšuje srčno-žilno zdravje.
Izboljšuje prekrvavitev možganov.

To prispeva k zmanjšanju ključnih dejavnikov tveganja za demenco, kot so debelost, srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen.

Kako začeti?

Ključnega pomena pri vadbi je, da koristi pretehtajo tveganja. To je pomembno predvsem pri začetnikih in starejših, saj lahko nepravilna izvedba vaj vodi do poškodb.

Na spletni strani klinike Jackson Health zato svetujejo:

Pred vadbo se posvetujte z zdravnikom.
Začnite počasi in postopoma, da se izognete poškodbam.
Vadite s trenerjem ali fizioterapevtom, da se naučite pravilnih tehnik.
Prilagodite vaje svojim zmožnostim.
Bodite dosledni – že dve vadbi na teden sta lahko zelo koristni!

Trenerka pomaga starejši ženski izvajati vaje z utežmi za izboljšanje kognitivnih sposobnosti in zmanjševanje tveganja za demenco.

Prim. doc. dr. Barbara Lovrenčič pa za NIJZ opozarja, da je večina dejavnikov tveganja za demenco spremenljivih, kar pomeni, da lahko nanje vplivamo sami. Ključno je, da poskrbimo za zdravje srca, jemo zdravo, opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, obvladujemo stres, ohranjamo socialne stike, redno spremljamo svoje vrednosti krvnega pritiska, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in smo kognitivno in telesno aktivni.

Viri: