Osamljeni so predvsem mladi ljudje. Študija britanske organizacije Mental Health Foundation iz leta 2014 je pokazala, da je občutek osamljenosti štirikrat pogostejši pri mladih med 18. in 24. letom kot pri starejših, ki so dopolnili vsaj 70 let.
Raziskava britanske producentske korporacije BBC, ki so jo leta 2018 izvedli psihologi z univerz v Manchestru, Exterju in Londonu (v sodelovanju z muzejem in knjižnico Wellcome Collection v Londonu) in je zajela 55.000 ljudi z vsega sveta, je pokazala, da se osamljenih počuti 40 odstotkov mladih med 16. in 24. letom ter 27 odstotkov starejših od 75 let. Iskanje po ključniku #lonely (osamljen) na družbenem omrežju Instangram (katerega uporabniki so predvsem mladi) marca 2022 pa je razkrilo devet milijonov objav.
Morda je osamljenost pripadnikov tako imenovane generacije Z (rojenih po letu 1995) vsaj deloma posledica glavnih značilnosti njihovega načina življenja – povečanega časa, preživetega pred ekranom, zmanjšane udeležbe v skupnostnih dejavnostih, kot so na primer dejavnosti športnih skupin, in povečane priljubljenosti samskega življenja.
Poleg tega se mladi pogosteje borijo s svojo osebno identiteto in tudi tovrstna borba lahko poveča občutek osamljenosti.
Karkoli že so razlogi za osamljenost, pa je ta povezana s pomembnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Številne klinične raziskave so pokazale, da lahko osamljenost poveča smrtnost za najmanj 50 odstotkov, kar pomeni, da bolj škoduje zdravju kot debelost, kajenje in telesna nedejavnost. Sicer pa osamljeni odrasli bolj tvegajo bolezni srca in ožilja (kardiovaskularne bolezni), zlasti srčni napad (miokardni infarkt), poapnenjenje žil (aterosklerozo) in visok krvni pritisk (hipertenzijo), pa tudi rakava obolenja in slabše okrevanje pri zdravljenju teh obolenj ter počasnejše zdravljenje ran. Prav tako je pri njih večje tveganje za težave v duševnem zdravju, zlasti motnje spanja in depresijo, tudi upad spoznavnih (kognitivnih) sposobnosti. Pri otrocih pa osamljenost predstavlja večje tveganje predvsem za motnje spanja, depresijo in omejenost izvršilnih funkcij.
Kaj lahko storite, če se počutite osamljene?
Ne vdajte se skušnjavi, da se skrivate.
Osamljenost ima namreč zahrbten učinek, in sicer da smo tesnobni oziroma nas je strah ob druženju z drugimi ljudmi, ki bi nas lahko ocenjevali ali obsojali, kar poruši našo samozavest in nas odvrne od tega, da bi se obrnili nanje. Če opazite, da se skušate izogniti drugim, se poskusite temu upreti – poravnajte svojo držo, vzpostavite očesni stik z drugim človekom in začnite pogovor z njim, pri tem pa ne pozabite, da nimate česa izgubiti.
Osamljenost nas tudi oropa udobja, ki bi ga sicer občutili ob udeležbi v novih dejavnostih.
Poskušajte delati proti temu – vprašajte se, ali bi se morda želeli lotiti kake nove prostočasne dejavnosti, preko katere bi lahko spoznali ljudi, s katerimi imate nekaj skupnega. Oziroma, počnite karkoli – hodite na sprehode ali pač kaj drugega – vendar to svojo dejavnost načrtujte tako, da v njej ne boste mogli biti preprosto sami.
vir: Program OMRA
Aktualne dogodke in druge zanimivosti s področja duševnega zdravja in obvladovanja motenj razpoloženja OMRA redno objavlja na družbenih omrežjih: Facebook in Twitter. Lahko se tudi naročite se na e-novičnik.
