V prvih osmih mesecih lanskega leta je bilo 6.103 nezgod na delu, 381 nezgod je bilo težjih, kažejo podatki Inšpektorata RS za delo (IRSD). Med temi niso upoštevane tiste, ki so se zgodile na poti na delo ali iz dela.
Dobra tretjina nezgod se zgodi zaradi izgube nadzora, slaba petina pa zaradi zdrsa, spotika ali padca. Največkrat (v več kot polovici primerov) gre za odprte rane in površinske poškodbe, temu pa sledijo izvini, nategi, izpahi. Kot kažejo podatki, v majhnem primeru lahko pride tudi do notranjih poškodb, takih je bilo 2,9 odstotka.
Najpogosteje so poškodovani:
- prsti roke (27,9 odstotkov),
- skočni sklep, stopalo, prsti na nogah (15,6 odstotkov),
- noga, koleno in kolk (13,1 odstotek),
- rama, nadlaket, podlaket, komolec (10,5 odstotkov)
- vrat, glava, obraz (9,9 odstotkov)
- Zapestje, hrbtišče roke, dlan (8,9 odstotkov)
- Več delov telesa (5,2 odstotka)
Največ nesreč so na inšpektoratu zabeležili pri poklicih kovinarstvo in strojni mehanik, sledi upravljanje strojev in naprav, na tretjem mestu pa je poklic prodajalca. Najtežje poškodbe so bile zabeležene v dejavnosti kovinarstva in strojne mehanike, sledijo upravljanje transportnih naprav in premičnih strojev ter upravljanje strojev in naprav.
Kaj še ogroža zdravje na delovnem mestu?
Na področju varnosti in zdravja pri delu predstavljajo velike izzive tudi psihosocialna tveganja. Stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom se pripisuje več kot polovico izgubljenih delovnih dni.
Ne sme pa se pozabiti niti dolgotrajno statično sedenje, ki skupaj s sedečim načinom življenja ogroža zdravje. Dolgotrjano sedenje postaja nov dejavnik tveganja za številne zdravstvene težave, kot so rak, sladkorna bolezen in metabolni sindrom, bolezni srca in ožilja, bolečine v predelu hrbta ter slaba telesna drža, pa tudi večje tveganje za splošno umrljivost.
