“Smrčanje je moteč zvok vibracij, ki nastane med spanjem zaradi plapolanja mehkega neba. Včasih pa pomeni nekaj resnejšega – izmenično zapiranje in odpiranje zgornje dihalne poti,” pojasnjuje dr. Tanja Soklič Košak, specialistka otorinolaringologije. Enostavno smrčanje (torej samo vibriranje mehkega neba in malega jezička) praviloma ni nevarno, saj ni povezano z dnevno zaspanostjo ali tveganji za zdravje.
Najpogostejši vzroki za smrčanje in obstruktivne spalne apneje:
- Zamašen (slabo prehoden) nos – vodi v dihanje skozi usta, kar zmanjša premer dihalne poti.
Vzroki so lahko: prehlad in kronična vnetja nosne sluznice, zadebeljene nosne školjke, deviacija nosnega pretina, povečana žrelnica ali nosni polipi. - Anatomske posebnosti – ozka oblika obraza, nazaj pomaknjena spodnja čeljust, nizka podjezična kost.
- Spanje na hrbtu – poveča pritisk trebuha na prsni koš in možnost, da se žrelo zapre, še posebej pri povečanem korenu jezika ali povešenem mehkem nebu.
- Povečan obseg vratu – zaradi odvečnega, nakopičenega maščobnega tkiva ter zadebeljenih sten žrela pri debelosti.
- Povečana mandlja
- Ohlapne mišice žrela – zaradi starosti, alkohola, uspaval, kajenja ali nekaterih nevroloških bolezni.
Smrčanje je lahko opozorilni znak za resnejše stanje
Dr. Tanja Soklič Košak pravi, da je pri nekaterih ljudeh smrčanje lahko opozorilni znak za resnejše stanje: povečan upor (obstrukcijo) v zgornjih dihalih ali celo za zapore dihanja med spanjem oz. obstruktivne spalne apneje (OSA). Na to nakazujejo:
- dihanje z odprtimi usti,
- nočno hlastanje za zrakom ali dušenje,
- premori v dihanju, ki jih opazijo svojci,
- pogosta nočna prebujanja in pogosto nočno odvajanje vode,
- izrazita dnevna zaspanost.
“Pri ljudeh z obstruktivnimi spalnimi apnejami je mnogo višja verjetnost za pojav nevarnih, kroničnih spremljajočih bolezni – arterijske hipertenzije, koronarne bolezni in srčno-žilnih bolezni, miokardnega infarkta, možganske kapi.”
Dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., spec. otorinolaringologije
Tudi otroci imajo lahko motnje dihanja med spanjem, ki se lahko kažejo kot: odprta usta med spanjem, jutranji glavoboli, dnevna zaspanost, hrkanje med spanjem in suha usta.
Kaj lahko preverimo sami?
Sogovornica pravi, da lahko možen vzrok za smrčanje preverimo sami, in sicer s testom prehodnosti nosu: pred spanjem uporabimo dekongestivne kapljice. Če smrčanje začasno izgine, je verjeten vzrok zamašenost nosu. “Vendar pozor: dekongestivne kapljice se sme uporabljati največ 7–10 dni zapored! Daljša uporaba lahko vodi v še hujšo zamašenost nosu in neke vrste odvisnost sluznice od teh zdravil,” opozori.
Kako si lahko pomagamo sami?
Pri preprečevanju smrčanja lahko po besedah dr. Tanje Soklič Košak pomagajo sledeči ukrepi:
- Spanje na boku. Pomagajo lahko nahrbtnik s polnilom, prišita žogica na hrbtni strani pižame, posebni senzorski vzglavniki, oblaganje ležišča).
- Zmanjšanje telesne teže in obsega vratu. Pri tem sta pomembna redna telesna dejavnost in zdrava prehrana.
- Skrb za reden ritem spanja.
- Izogibanje alkoholu, uspavalom in kajenju pred spanjem.
- Redno uporabljanje nosne opornice ali silikonskega dilatatorja za boljšo prehodnost nosnic – nekoliko lahko pomaga zmanjševati šibko smrčanje.
- Pri nekaterih pomagajo miofunkcionalne vaje (vaje za mišice jezika in mehkega neba), vendar jih je treba izvajati pod nadzorom logopeda in redno, vsak dan.
“Preparati za vlaženje nosu in zeliščna zdravila pa se v raziskavah žal niso izkazali za učinkovite pri zmanjšanju smrčanja, zato se njihova uporaba ne priporoča.
Dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., spec. otorinolaringologije
Kdaj je treba zaradi smrčanja k zdravniku?
“Pregled pri zdravniku specialistu otorinolaringologu in specialistu za motnje spanja je priporočljiv pri spanju z odprtimi usti, nočnim hlastanjem za zrakom, dušenjem med spanjem oziroma premori dihanja, ki jih opazijo ostali družinski člani, pogostih nočnih prebujanjih in odvajanju vode večkrat na noč ter dnevni zaspanosti,” pravi dr. Tanja Soklič Košak. Pove, da je pomembno, se pri osebnem zdravniku kontrolira in uredi morebiten zvišan krvni tlak.
Pri otrocih se pregled pri zdravniku specialistu otorinolaringologu in specialistu za motnje spanja priporoča tako pri smrčanju kot tudi pri spanju z odprtimi usti, dnevni zaspanosti, hrkanju med spanjem in suhih ustih.
Ločevanje enostavnega smrčanja od motenj dihanja v spanju
Sogovornica razloži, da je v primeru možne obstrukcije zgornjih dihal v spanju ali celo obstruktivnih spalnih apnej, preučevanje spanja – polisomnografija – pri specialistu za motnje spanja osnovna preiskava za ločevanje enostavnega smrčanja od motenj dihanja v spanju ter opredelitve pogostosti in dolžine prekinitev dihanja ter njihovega vpliva na nasičenost krvi s kisikom. “Zdravnik otorinolaringolog z natančnim pregledom in z endoskopijo nosu, žrela ter grla preveri, kje je dihalna pot zožena – obstruirana ali kje prihaja do zapor dihanja med spanjem zaradi nepravilnosti oblike strukturnih razlogov ali povečanega volumna mehkih tkiv. Z nosnimi glukokortikoidi v razpršilih lahko prehodnost nosu izboljšamo, potrebna je njihova redna in trajna uporaba, niso pa dovolj učinkoviti pri vseh bolnikih,” pove.
Možnosti zdravljenja
- Zdravila: nosni glukokortikoidi v pršilu lahko izboljšajo prehodnost nosu.
- Kirurški posegi:
- Radiofrekvenčna (RF) mukotomija – zmanjšanje zadebeljenih nosnih školjk.
- Radiofrekvenčna (RF) uvulopalatoplastika – skrajšanje, preoblikovanje in utrditev mehkega neba.
- Septoplastika – odprava deviacije nosnega pretina.
- odstranitev povečane žrelnice ali mandljev.
- Zobozdravniške, po meri narejene opornice: nekoliko premikajo spodnjo čeljust naprej in odpirajo dihalno pot (potrebna je redna uporaba in zobozdravniško prilagajanje).
“Radiofrekvenčni poseg na mehkem nebu je v nekaterih primerih treba po določenem času – več letih ponoviti, saj se povešanje in debelitev mehkega neba z leti nadaljuje. Laserski posegi na mehkem nebu sozelo šibko in kratkotrajno učinkoviti, zato so veliko manj uspešni od tistih z radiofrekvenčno energijo,” sklene dr. Tanja Soklič Košak.
