Tako so pokazali izsledki analize, v katero je bilo vključenih 270 študij, ki so vsebovale podatke o skoraj 16.000 osebah, objavljeni pa so bili v strokovni publikaciji British Journal of Sports Medicine.
V analizi so raziskovalci iz univerze Canterbury Christ Church ugotavljali, kako različne vaje vplivajo na sistolični in diastolični krvni tlak. Največje znižanje krvnega tlaka so opazili po izometričnih vajah, sicer pa so pomembno znižanje krvnega tlaka opazili tudi po aerobni vadbi, vadbi z obremenitvijo (denimo z utežmi, počepi …), visoko intenzivnem intervalnem treningu (HIIT) in kombiniranju vadb z vadbo HIIT.
Raziskovalci menijo, da nove ugotovitve, ki temeljijo na obsežnih podatkih, ponujajo podlago za razvoj novih priporočil o vadbi za preprečevanje in zdravljenje arterijske hipertenzije.
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno – žilne bolezni
Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za bolezni srca in žilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi in obolenja ledvic.
Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možgansko kap) v povprečju za dva do trikrat. Je tudi vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov. Zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je tudi vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja.
Nacionlani inštitut za javno zdravje
Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, denimo:
- prekomerno uživanje soli, saj je prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak,
- nezadostna telesna dejavnost,
- nezadostno uživanje zelenjave in sadja,
- čezmerno uživanje alkohola,
- prekomerna telesna masa in debelost ter
- stres.
Dve tretjini odraslih Slovencev ima težave s povišanim krvnim tlakom, polovica se tega niti ne zaveda, kažejo javno dostopni podatki.
Vira:
