Starost prinaša postopne spremembe, ki jih le redko opazimo iz dneva v dan. Ko gre za možgane, nova študija nakazuje, da se okoli 44. leta starosti njihovo staranje pospeši, preden se spet umiri. Ta proces, ki ga zaznamuje propadanje kompleksnih nevronskih omrežij, se pospešuje vse do približno 67. leta. Nato se sicer nadaljuje, a v bistveno bolj umirjenem tempu, tako da do 90. leta starosti ostane razmeroma stabilen, poroča I Fucking love science.
Do teh ugotovitev so raziskovalci prišli z analizo funkcionalnih magnetnoresonančnih slik (fMRI) več kot 19.000 ljudi. Ta tehnika jim je omogočila vpogled v delovanje možganov in odkrivanje tistih predelov, ki so pričeli propadati.
Glavni dejavnik pospešenega staranja: inzulinska odpornost nevronov
Raziskovalci so tem obdobju hitrejšega staranja možganov analizirali dogajanje v možganih tudi na molekularni ravni. Ključna ugotovitev je bila, da je glavni dejavnik pospešenega staranja možganov inzulinska odpornost nevronov.
“Prepoznali smo kritično obdobje srednjih let, ko možgani začnejo izgubljati dostop do energije, a še preden pride do nepopravljive škode – to je trenutek, ko se krivulja prelomi, preden se dokončno zlomi,” je pojasnila vodilna avtorica študije dr. Lilianne R. Mujica-Parodi, direktorica laboratorija za računsko nevrodiagnostiko na Univerzi Stony Brook (New York, ZDA).
Odkrita tudi morebitna rešitev?
A ta ugotovitev prinaša tudi potencialno rešitev. Raziskovalci so namreč identificirali protein, ki morda lahko ščiti možgane pred tem procesom, saj omogoča prenos ketonov v možganih. Ti lahko služijo kot alternativni vir energije namesto glukoze – in za razliko od glukoze ne potrebujejo inzulina. “V srednjih letih so nevroni presnovno obremenjeni zaradi pomanjkanja energije – borijo se, a še vedno delujejo. Zato lahko v tem kritičnem obdobju zagotavljanje alternativnega vira energije pomaga obnoviti njihovo funkcijo,” je dodala dr. Mujica-Parodi.
Da bi preverili to hipotezo, so raziskovalci izvedli klinično študijo s 101 udeležencem različnih starosti. Nekaterim so dali ketone, drugim glukozo, nato pa so analizirali njihove fMRI slike. Pri starejših, starih med 60 in 79 let, ketoni niso pokazali bistvenih koristi, nekaj blagih pozitivnih učinkov so opazili pri mladih, starih med 20 in 39 let, največje koristi pa so se pokazale pri ljudeh, starih med 40 in 49 let – torej v obdobju “kritičnega okna”.
Kljub obetavni rezultatom, se je treba zavedati, da je šlo za razmeroma majhno študijo. Za potrditev ugotovitev ali omenjene intervencije resnično lahko upočasnijo ali ustavijo staranje možganov, bodo potrebne dodatne raziskave na večjih vzorcih populacije. Kljub temu prvi avtor študije dr. Botond Benett Antal meni, da gre za “spremembo paradigme v načinu, kako razmišljamo o preprečevanju staranja možganov.”
“Namesto da bi čakali na kognitivne simptome, ki se pojavijo šele, ko je škoda že precejšnja, bi lahko s pomočjo nevrometabolnih markerjev prepoznali ljudi z višjim tveganjem in pravočasno ukrepali,” je sklenil dr. Antal.
“Rather than waiting for cognitive symptoms, which may not appear until substantial damage has occurred, we can potentially identify people at risk through neurometabolic markers and intervene during this critical window.”
- I Fucking love science: This Is The Age When Your Brain Starts Aging Faster – And It Starts A “Critical Window”. Dostopno na: This Is The Age When Your Brain Starts Aging Faster – And It Starts A “Critical Window”. Zadnji dostop: Marec 2025
- PNAS: Brain aging shows nonlinear transitions, suggesting a midlife “critical window” for metabolic intervention. Dostopno na: Brain aging shows nonlinear transitions, suggesting a midlife “critical window” for metabolic intervention. Zadnji dostop: Marec 2025
