Mnogi pravijo, da je alkohol del slovenske kulture. Po podatkih NIJZ je v letu 2023 registrirana poraba alkohola v Sloveniji znašala 9,7 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar je več kot v številnih drugih evropskih državah. Zato je ozaveščanje o škodljivih učinkih pitja alkohola ključnega pomena. Ste vedeli, da alkohol ne škoduje samo vašim jetrom, ampak tudi vašim možganom?
Kratkoročni učinki alkohola
- Nerazločen govor – Alkohol vpliva na delovanje nevrotransmiterjev, kot sta gama-aminobutanojska kislina (GABA) in glutamat. Alkohol povečuje učinke GABA, ki zavira aktivnost možganskih celic in zmanjšuje delovanje glutamata, ki spodbuja delovanje možganov. To upočasni naše reakcije, izgubimo občutek za čas, govor pa postane nerazločen.
- Izguba ravnotežja – Gre za enega izmed najbolj očitnih znakov opitosti. Alkohol vpliva na delovanje malih možganov, ki skrbijo za ohranjanje ravnotežja, orientacijo v prostoru in usklajujejo naše gibe. Po podatkih NIJZ do hujših težav s koordinacijo pride pri koncentraciji alkohola v krvi med 1,5 do 3 odstotke.
- Izguba spomina – V nekaterih primerih zaradi prevelike količine popitega alkohola pride do izgube spomina. Do tega pride, ker alkohol prizadene hipokampus, del možganov, ki je odgovoren za shranjevanje spominov.
- Popuščanje zadržkov – Alkohol prizadene tudi prefrontalni korteks, ki nadzira naše doživljanje, vedenje in presojo. Alkohol oslabi sposobnost presojanja in zmanjša zadržke, kar povzroči, da pijani ljudje počnejo in govorijo stvari, ki jih sicer ne bi.

Dolgoročni vplivi alkohola
- Odvisnost – Alkohol poveča izločanje dopamina v možganih, ki je povezan z občutkom zadovoljstva, kar motivira ljudi k ponovnemu uživanju. Sčasoma to postane navada. Poleg tega alkohol zmanjšuje aktivnost v amigdali, ter na ta način začasno omili stres. Mnogi pijejo, da bi pobegnili pred svojimi težavami, kar vodi v odvisnost in le poglablja težave.
- Wernickejeva encefalopatija – Do Wernickejeve encefalopatije pride zaradi pomanjkanja vitamina B1 (tiamina), ki je nujen za normalno delovanje možganov. Alkohol ovira absorpcijo, presnovo in shranjevanje tiamina, kar vodi v težave pri hoji, moteno premikanje oči, motnje spomina in koncentracije ter psihične spremembe. Najpogosteje se pojavi pri alkoholikih, nezdravljena Wernickejeva encefalopatija pa je lahko smrtno nevarna.
- Sindrom Korsakova – Sindrom Korsakova, znan tudi kot alkoholna demenca, nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1 in se pogosto pojavi kot posledica Wernickejeve encefalije. Glavni simptom je izguba kratkoročnega spomina, med druge simptome pa spadajo tudi motnje v dolgotrajnem spominu, težave pri govoru, agresivnost, težave z ravnotežjem in slaba orientacija.
Škoda je popravljiva
Dobra novica je, da je človeško telo izjemno vzdržljivo. Možgani se lahko regenerirajo in škoda, ki jo povzroči alkohol, je v večini primerov popravljiva. Ključno pa je, da čim prej prenehamo uživati alkohol, da preprečimo nadaljnje poškodbe.
Če menite, da alkohol negativno vpliva na vaše zdravje, odnose ali vsakdanje življenje, je nujno, da čim prej poiščete pomoč. Zdravniki, terapevti in svetovalci vas bodo usmerili in vas pri tem podpirali. Za dodatne nasvete pa lahko obiščete spletno stran NIJZ in forum Zasvojenost in pomoč.
Viri:
What Does Alcohol Actually Do To Your Brain? IFL Science, dostopno na: https://www.iflscience.com/what-does-alcohol-actually-do-to-your-brain-77081. Zadnji dostop: januar 2025.
Odgovorna strežba alkohola. Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/odgovorna_strezba_alkohola.pdf. Zadnji dostop: januar 2025.
Registrirana poraba čistega alkohola pri odraslih prebivalcih (15+ let), Slovenija, letno po spremenljivkah: Leto in Poraba v litrih. NIJZ, dostopno na: https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/NIJZ%20podatkovni%20portal__2%20Determinante%20zdravja__5%20Alkohol__1%20Registrirana%20poraba%20alkohola/Alkohol.px/table/tableViewLayout2/. Zadnji dostop: januar 2025.