Skoraj 50 milijonov ljudi živi z demenco
Pozabljivost, zmedenost v času in prostoru, težave z izražanjem in komuniciranjem, tudi z vedenjem v družbi, težave z oblačenjem in uporabljanjem vsakdanjih predmetov, kot je jedilni pribor, zobna ščetka in podobno … Vse to so znaki demence – kronične napredujoče bolezni možganov, ki po podatkih slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija prizadene vsakega petega starostnika nad 65 let, v starosti nad 80 let pa ima demenco celo vsak tretji. Nadalje še navajajo:
V Sloveniji je obolelih verjetno že več kot 43.000, v Evropi 10 milijonov, po svetu pa že več kot 49 milijonov ljudi. Število obolelih iz leta v leto narašča, do leta 2040 pa naj bi se v Evropi in ZDA celo podvojilo. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za osebe z demenco skrbi še trikrat toliko ljudi.
Demenca namreč sčasoma tako onemogoči življenje obolelega, da ne zmore več skrbeti sam zase in je vedno bolj odvisen od drugih. Tako so lahko bolnikovi svojci posledično izpostavljeni hudim psihičnim in fizičnim obremenitvam, skrb za svojca z napredovalo obliko demence pa lahko privede tudi do hude izčrpanosti ali celo izgorelosti. Na račun tega demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov današnje družbe, še pišejo na spletni strani društva Spominčica.
Največji dejavnik tveganja je starost
Natančnega vzroka za pojav demence strokovnjaki še vedno ne poznajo, a največji dejavnik tveganja je starost, večje tveganje za nastanek te bolezni pa predstavljata tudi manjša miselna aktivnost in socialna izključenost, do neke mere pa tudi neustrezna prehrana. Če torej tekom življenja poskrbimo, da v organizem vnašamo zadostne količine živil oziroma hranil, ki nudijo podporo našim možganskim celicam, skušamo na ta način zmanjšati tveganje za pojav demence na stara leta.
Kaj torej jesti?
Portal Zdrava prehrana piše, da so ključnega pomena pri ohranjanju dobrih kognitivnih funkcij flavonoidi, ki jih najdemo največ v jagodičevju (predvsem v borovnicah), zelenemu čaju, brokoliju, zeleni, ginku. Gre za eno od skupin polifenolnih spojin, ki so znane po močnem antioksidativnem učinku. To pomeni, da so flavonoidi zmožni nase vezati proste radikale v našem telesu, ki nam škodijo in so lahko vzrok različnih težav in bolezni.
“Večina študij o delovanju flavonoidov vključuje raziskovanje vplivov flavonoidov na deklarativen spomin (vrsta dolgoročnega spomina, ki predstavlja objekte in dogodke v zunanjem svetu ter povezavo med njimi),” piše omenjeni portal. In nadalje pojasnjuje, da flavonoidi vplivajo na faze prehoda kratkoročnega spomina v dolgoročnega, ščitijo celice hipokampusa (del možganov, kjer poteka faza zbiranja informacij iz okolja) pred poškodbami in tako pomagajo pri ohranjanju spomina.
Druga ključna skupina hranil, ko gre za delovanje našega kognitivnega sistema, pa so omega-3-maščobne kisline, ki jih je največ v oreščkih in ribah. A ne le za nemoten razvoj in delovanje možganov, omega-3-maščobne kisline so pomembne tudi za dobro delovanje našega srčno-žilnega sistema.
“Večina raziskav, ki preučujejo korist omega-3 dolgoverižnih maščobnih kislin na razvoj otrok, se posveča učinkom njihovega pomanjkanja že med nosečnostjo in takoj po rojstvu. Raziskovalci domnevajo, da vplivajo na gibljivost membran živčnih celic in s tem na uravnavanje prenašalcev živčnih impulzov. V študijah na živalih je bilo dokazano, da prehrana, v kateri so nizki odmerki omega-3-maščobnih kislin, vpliva na slabši razvoj vida in kognitivnih sposobnosti mladičev. Zato je pestro uživanje mastnih rib, skladno z omejitvami, koristno pri nosečnicah, doječih materah in otrocih,” v spletni zloženki Ribe v prehrani Slovencev piše NIJZ.
Hrano za dober spomin v Sparu dobim
Vemo, da se je življenje v zadnjem letu ali dveh precej podražilo in da tudi hrana žal ni nobena izjema. A v Sparu se trudijo, da njihovi kupci še vedno po čim ugodnejših cenah kupujejo kakovostne, po možnosti lokalne izdelke. Njihovo aktualno ponudbo, veljavne popuste in kupone pa lahko preverite TUKAJ.
