Milenijci – ljudje, rojeni med letoma 1981 in 1995 – so prva generacija, ki je bolj izpostavljena tveganju za razvoj tumorjev kot njihovi starši, piše The Independent.
Med letoma 1990 in 2019 se je število primerov zgodnjega raka pri ljudeh, mlajših od 50 let, po vsem svetu povečalo za 79 odstotkov, umrljivost pa za 28 odstotkov.
Približno 80 odstotkov rakov je sporadičnih, kar pomeni, da jih ne povzročajo dedne mutacije, ampak zunanji dejavniki, ki sčasoma poškodujejo DNK. Gre za dejavnike, kot so prehrana, onesnaženost zraka, telesna aktivnost, počitek, stres in izpostavljenost škodljivim snovem.
Največjo razliko k nastanku rakavih bolezni torej povzročajo vsakodnevni dejavniki življenjskega sloga in ne geni, ki jih podedujemo. Vemo, da se je življenjski slog naših staršev in starih staršev močno razlikoval od našega.
Vpliv prehrane na telo
Eden glavnih dejavnikov za novo epidemijo rakavih bolezni je prehrana. Debelost pri otrocih je po letu 1980 poletela v nebo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je imelo leta 2022 več kot 390 milijonov otrok in mladostnikov (v starosti med 5 in 19 let) prekomerno telesno težo, od teh jih je imelo 160 milijonov debelost.
Debelost ni lepotna težava, temveč je povezana s številnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so inzulinska rezistenca, nizka stopnja kroničnega vnetja in hormonske spremembe. Vse to pa povečuje tveganje za razvoj raka debelega črevesja in danke, dojk in endometrija.
Kar pa je morda še bolj pomembno, da vpliv debelosti v otroštvu z leti ne izgine. Po podatkih organizacije Colon Cancer Foundation, je meta analiza, v kateri so analizirali podatke več kot 4.7 milijona ljudi, pokazala, da so imele osebe, ki so imele v rani mladosti visok indeks telesne mase (ITM) večje tveganje za razvoj raka debelega črevesja in danke: in sicer moški za 39 odstotkov in ženske za 19 odstotkov – v primerjavi s tistimi, ki so imeli v rani mladosti normalen ITM.
Prehrana vpliva tudi na spremembe v črevesni mikrobioti. Kaže, da prehrana z veliko ultra procesiranimi živili zmanjša raznolikost bakterij v črevesni mikrobioti in poveča raven tistih sevov, ki proizvajajo provnetne metabolite. To pa prispeva tudi k nastanku gastrointestinalnih težav, kot so sindrom razdraženega črevesja.
Nevidni učinki alkohola
Drugi pomemben krivec za vse več rakavih bolezni je alkohol. Leta se je menilo, da nas kozarec vina ob kosilu lahko nekako zaščiti, vendar danes vemo, da ni varne ravni uživanja alkohola. Po podatkih Mednarodne agencije za raziskave o raku (ang. International Agency for Research on Cancer) je alkohol klasificiran v prvo skupino karcinogenih snovi, tako kot tobak.
Med generacijami se je spremenil tudi vzorec uživanja alkohola: medtem ko generacija baby boomerjev (rojeni med 1945 in 1964) nekoliko pije vsakodnevno, pa milenijci ne pijejo vsak dan, vendar bolj “popivajo” (ang. binge drinking), kar pomeni, da kadar pijejo, popijejo precej več, kar tudi nosi določena tveganja.
In kot da to še ni dovolj, je nedavna študija znanstvene publikacije Environmental Science & Technology ugotovila, da mnoga piva vsebujejo perfuoroalkilne snovi (PFAS). Te kemikalije, znane tudi kot večne kemikalije, so povezane z višjo stopnjo raka na testisih in ledvicah.
Premalo spanca
Milenijci spimo manj in slabše kot predhodne generacije. Nedavne raziskave kažejo, da milenijci in pripadniki generacije Z (rojeni med letoma 1995 in 2012) povprečno spimo 30 do 45 minut manj na noč v primerjavi s pripadniki baby boomerjev, predvsem na račun zaslonov in družbenih medijev. Umetna svetloba moti sproščanje melatonina, ki uravnava cikel budnosti in spanja.
Kronično pomanjkanje spanja ne le da ovira popravljanje DNK, ampak tudi zmanjša zaščitne učinke melatonina proti raku. Zmanjšane ravni tega hormona so povezane z zmanjšano sposobnostjo preprečevanja oksidativne poškodbe DNK in povečano proliferacijo (delitvijo) celic. Poleg tega moteni cirkadiani ritmi motijo izražanje genov, ki so ključni za popravljanje DNK. To pomeni, da se sčasoma kopičijo mutacije, kar povečuje tveganje za nastanek tumorjev.
Teža stresa
Milenijci so verjetno tudi generacija, ki ima najvišje ravni kortizola. Če raven tega stresnega hormona ostane povišana dalj časa, ne le, da to prispeva k inzulinski rezistenci in hipertenziji, ampak tudi slabi imunski sistem.
Raziskave kažejo, da kronični stres povečuje vnetje, ovira obrambne mehanizme telesa pri odstranjevanju nenormalnih celic in lahko celo “prebudi” mirujoče tumorske celice. Pravzaprav študije splošne populacije kažejo, da imajo ljudje z višjimi ravnmi stresa dvakrat večjo verjetno, da umrejo zaradi raka kot ljudje, ki stres bolje uravnavajo.
Tveganja, ki jih prinaša samozdravljenje
Mlajše generacije se tudi bolj kot prejšnje zatekajo k samozdravljenju. To prinaša kratkoročna in dolgoročna tveganja.
Denimo, pogosta uporaba paracetamola je povezana s povečano poškodbo jeter in možnim povečanjem tveganja za raka jeter. Dolgotrajna uporaba antacidov (zdravil za zmanjšanje kislosti želodčnega soka) in antibiotikov pa povezana s povečanim tveganjem za raka prebavil prek posrednih mehanizmov, kot so rakotvorne spojine ali črevesna disbioza (neravnovesje v črevesni mikrobioti).
Vir: The Independent, The real reason millennials have higher rates of cancer than their parents. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/millennials-cancer-high-rates-diet-alcohol-stress-b2854345.html. Zadnji dostop: November
