Pravijo, da ni naključij, ampak je vse, kar se zgodi, narejeno “na ključ”. O tej temi vam zna veliko povedati tudi 47-letna Maja Nemec, znan obraz z naših malih zaslonov. Nekdanja novinarka in voditeljica TV Slovenija, Kanala A in Pop TV, sedaj solastnica podjetja za digitalno oglaševanje Kokos Agency je namreč po spletu naključij leta 2023 dobila diagnozo, ki je ustavila njen hektični svet.
Do takrat se namreč naši sogovornici, ki je poleg veliko dela v uspešnem podjetju trenirala in pomagala kot vaditeljica pri Kempo Arnis Federation, kjer je osvojila 1. DAN črnega pasu in pred leti postala tudi državna prvakinja v borbi s palico, ni niti sanjalo, da v njeni glavi tiktaka časovna bomba.
“Vesolju sem hvaležna, da so me naključja pripeljala do pravih ljudi in da so dovolj zgodaj odkrili bolezen. Res sem hvaležna,” pravi Maja, ki se je borila z gliomom, možganskim tumorjem.
Na magnetno resonanco zaradi zamašenih sinusov
Maja Nemec ni imela simptomov, kot sta glavobol ali slabost, ki bi kazala na to, da se je v njeno glavo naselil “skvoter”, kot je hudomušno poimenovala gliom. Njena pot do diagnoze se je začela po naključju.
Med pogovorom s poslovno stranko, ki izvaja estetske in zdravstvene storitve, je dobila nasvet, naj zaradi rdečice na obrazu in zamašenega nosu opravi dermatološki pregled. “Sumila je, da imam rozaceo, kar bi pomenilo, da določeni kozmetični tretmaji zame niso primerni. Vmes pa se je začelo poletje. Z bratom in nečakom sem bila na morju, ko sem se med vračanjem z nekoliko oddaljene plaže nenadoma zgrudila. Ta dogodek sem pripisala dehidraciji in poletni vročini, saj je bilo čez 30 stopinj. Po vrnitvi z dopusta sem nato še enkrat za nekaj sekund izgubila zavest in o vsem tem obvestila tudi osebno zdravnico. Takrat še nihče ni zagnal panike, kljub temu pa me je moja odlična zdravnica poslala na laboratorijske raziskave, ki so bile brez posebnosti, in na pregled glave oziroma sinusov z magnetno resonanco zaradi zamašenega nosu. V tistem tednu sem imela tudi pregled pri dermatologinji, ki je takoj ocenila, da imam atopijski dermatitis, predpisala zdravilo in dala navodila za odkrivanje, kaj mu botruje.”
Na pregled z magnetno resonanco se je odpravila brez večjega strahu. Pregled so opravili v diagnostičnem centru Radiomed v Celju, naslednji dan pa je prejela klic, naj se čim prej vrne, da pregled opravijo še enkrat, tokrat s kontrastom. “Bil je petek, v nedeljo sem od njih dobila elektronsko sporočilo, da so našli nekaj, kar nakazuje na začetek multiple skleroze ali na gliom. Čez približno en mesec sem dobila datum za pregled na Nevrološki kliniki v Ljubljani, a je moje telo vse skupaj pospešilo, ker sem dva dni po prejemu datuma doživela epileptični napad.”
Kolesja so se nato zavrtela zelo hitro. V petih dneh so opravili vse preglede in postavili pravo diagnozo.
Po operaciji je sledil nov šok
“Moja prva misel po diagnozi je bila, da smo sposobni prestati vsak izziv, ki nam ga določi življenjska loterija. Bila sem optimistična, saj je po vseh preiskavah kazalo, da gre za benigen tumor, tako kot pri večini primarnih možganskih tumorjev. ‘Tako posebna pa tudi nisem, da ne bi bil tudi pri meni benigen,’ sem si rekla. Nato pa so me operirali. Na srečo je bila operacija v UKC Ljubljana, ki je bila zelo zahtevna, uspešna. Nevrokirurgu dr. Matosu in ekipi je uspelo odstraniti cel tumor, a je nato poglobljena analiza pokazala, da je bil tumor maligen. To je bil zame celo večji šok od diagnoze. Ko sem izvedela za gliom oziroma astrocitom, sem občutila stres in zaskrbljenost, ko so mi povedali, da je tumor maligen, pa sem prvič zajokala. V bistvu drugič. Prvič sem se “sesula” kakšne tri tedne po diagnozi, ko sem sodelavcem povedala, kaj se dogaja, in videla njihov odziv. Pravo stisko pri sebi pa sem prvič občutila po novici, da gre za maligen tumor. Takrat sem tudi prvič in edinkrat dobila pomirjevala,” nam je zaupala Maja, ki se sicer strinja, da si je treba dovoliti občutiti tudi žalost in jezo. “Zadrževanje negativnih občutkov in stresa je tisto, kar te razžira. Predolgo čepeti v teh občutkih pa ni dobro. Daj iz sebe, potem pa gremo dalje. Prvi dan sem bila na dnu, nato pa sem se dvignila.”
Dober mesec po operaciji je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani sledila kemoterapija v kombinaciji z radioterapijo. Terapije so trajale en mesec in pol. “Bilo je naporno,” priznava Maja, ki je v tistem času trpela za hudo slabostjo. Kljub stranskemu učinku pa ni pomislila na to, da bi zdravljenje, ki ga mnogi odklanjajo, prekinila, poudarja pa, da je veliko odvisno tudi od tega, kako se z boleznijo soočimo. “Sem odprta za celostno obravnavo. Pred operacijo sem med drugim tudi šla dvakrat na medicinsko hipnozo, ki mi je zelo pomagala. Posnetek si še vedno kdaj zavrtim. Gre za to, da v sebi najdemo moč. Pri tem velikokrat uporabim izraz “kempo spirit”, izraz, ki sem ga ponotranjila pri športu, ki ga treniram. Moraš biti odločen, da boš zmagal. Fokus je na zdravju. Seveda pridejo trenutki, ko se pojavi dvom, ampak jaz sem se aktivno odločila, da jih bom odbijala. Tudi na energetskem nivoju poskušam negativnosti odbiti kot ping pong žogice.”
Bolniki se še vedno soočajo s stigmami
Zadnje preiskave so pokazale, da je naša sogovornica raka premagala in je v fazi rehabilitacije ter vrnitve v polno življenje. V tem boju so ji zelo pomagali pogovori in izjemna podpora najbližjih in sodelavcev.
“Takšna diagnoza ni šok le za bolnika, ampak vse, ki so mu blizu. Moja družina je diagnozo dobro sprejela. Niso pokazali panike in strahu. Njihov pristop je bil: ‘Sr****, ampak tudi to bomo prestali.’ Brat, sestra in sodelavci so kombinirali svoje urnike, da so me prevažali na terapije. Res sem jim hvaležna. Podpora in pomoč družine, prijateljic in prijateljev, sodelavcev, okolice je poleg odličnih zdravstvenih strokovnjakinj in strokovnjakov izredno pomembna. Sploh to zavedanje, da te bodo ujeli, če padeš …”
Bolezni ni skrivala, ker meni, da je pomembno o tem govoriti brez stigme ali strahu, “češ kaj si bodo ljudje mislili (ker glava), in da ne odmislimo morebitnih simptomov ter poiščemo pomoč čim prej”.
“Veselim se polne vrnitve v celostno življenje, ki pa bo drugačno”
Maja je imela srečo. Bolezen na njen ni pustila večjih posledic. “Kdaj pa kdaj mi uide kakšna beseda,” pravi vesela in navdihujoča 47-letnica, ki okrevanju daje čas, ki ga telo potrebuje. “Skvoterja ni več. Imam se za zdravo, nisem pa še celostna, kar se tiče 100-odstotnega delovanja. Mislila sem, da bo šlo hitreje, a telo ima drug urnik.” Danes veliko bere, piše, rešuje križanke in se druži. Na ta način trenira priklic besed. Čaka pa tudi na medicinsko in delovno rehabilitacijo na URI Soča.
Veseli se “polne vrnitve v celostno življenje, ki pa bo drugačno”. “Do sebe sem veliko bolj popustljiva. Aktivno se učim zniževati stres. Tudi prijatelje poskušam tega naučiti, ker je res pomembno. Ne dovolim več, da bi me stvari, ki so me včasih lahko hitro razjezile, razburile. Zdaj preprosto rečem ne,” pravi, a obenem dodaja: “Pravzaprav je kar težko sprejeti, da nečesa naenkrat ne zmorem ali ne smem, ampak se učim postavljati meje sebi, da ne pretiravam in da se ne izpostavljam pretiranemu stresu, in drugim, da me njihova dejanja, ravnanja ali besede ne bi pripeljala do ponovnega kolapsa.”
“Treba je gledati pozitivno. Ko se zgodi neka travma, se izkristalizira, kaj je pomembno in kaj je banalnost. Takrat ugotoviš, da so na tvoji lestvici prioritet banalnosti na vrhu,” je še poudarila in razkrila, da se je njena rutina po bolezni spremenila.
“Na novo odkrivam toplo vodo. Naredila sem si urnik. Učim se različnih stvari, na primer jesti zajtrk, ki ga prej nisem. Vsak dan grem na sprehod in trudim vzdrževati spalno higieno. Meni se je prej zdelo normalno, da sem se zbudila po 4 urah. Ni normalno. Telo je treba navaditi na to, da se gre spat pred polnočjo. To zahteva čas.”
S svojo življenjsko zgodbo želi pomagati drugim. “Niti slučajno se nimam za kaj posebnega, delim pa jo, da morda vsaj komu vsaj malo pripomorem pri notranji moči in odločitvi za ozdravitev, še bolje pa, da se naučimo biti v ravnovesju že ko smo in ostanemo zdravi. Tako sem vzljubila staro besedo za vesolje – vsemirje, ki v bistvu združuje tri glavne besede. K temu je treba stremeti – k miru v sebi in okoli nas. Sprejemam le tisto, kar mi daje moč in energijo,” svetuje in dodaja: “Če se znajdemo v temi, poiščimo najsvetlejšo točko in pojdimo proti njej. Imejmo jasno misel in jasen cilj.”
