Nova študija, ki so jo izvedli na Kitajskem, in je vključevala 1982 starejših odraslih, je raziskovala povezavo med časom, kakovostjo, trajanjem spanca in demenco. Je prevelika količina spanja za določen segment ljudi res lahko povezana z večjimi možnostmi za razvoj demence?
Razlike med moškim in ženskim spolom
Na Kitajskem živi največ ljudi z demenco na svetu. S to nevrodegenerativno boleznijo živi vsaj 6 % starejših odraslih ali ena od 20 oseb, starih 60 let ali več.
Omenjena populacijska študija starejših ljudi na Kitajskem podeželju, objavljena v reviji Journal of the American Geriatrics Society, je daljše spanje spanje in zgodnji čas odhoda na spanje povezala s povečanim tveganjem za demenco.
Pokazala je tudi to, da je pri tistih, pri katerih se v času študije ni razvila demenca, še vedno prisotno določeno poslabšanje kognitivnih sposobnosti, povezano s podaljšanim spanjem in zgodnjim časom, ko je oseba zaspala. Vendar je bila ta posebna ugotovitev očitna le pri starejših osebah, starih od 60 do 74 let, in moških.
Rezultati študije kažejo, da predolgo spanje ali prezgodnji odhod v posteljo povečujeta tveganje za demenco. Tveganje je bilo namreč za 69 % večje pri posameznikih, ki so spali več kot 8 ur, in dvakrat večje pri tistih, ki so šli spat pred 21.00. Poleg tega so se pri moških, ki so prezgodaj ali prepozno vstali iz postelje, pojavili večji znaki upadanja kognitivnih sposobnosti. Tega učinka raziskovalci pri ženskah, ki so se pozno ali zgodaj dvignile iz postelje, niso ugotovili.
Komentar o študiji je za Medical News Today podala tudi dr. Michal Schnaider-Beeri, ki je opazila močno povezavo med spanjem in upadom kognitivnih sposobnosti pri moških. Nekatere motnje spanja, kot je spalna apneja, so bolj razširjene pri moških. To je lahko del razlage, zakaj se je v študiji pri moških pojavil večji upad kognitivnih sposobnosti.
Spanje je kompleksen biološki proces. Med sprožilce, ki povzročajo težave s spanjem (psihološki, telesni, zdravstveni in drugi dejavniki), spada tudi staranje.
Dr. Verna Porter, nevrologinja, ki ni sodelovala v tej raziskavi, je povedala, da je pomembno, da se v študijah ocenjujejo tudi druge populacije, ne le bele (kavkaške), večinoma urbane populacije iz Severne Amerike ali zahodne Evrope. Ta študija ocenjuje odrasle podeželske prebivalce Kitajske z edinstvenimi socialno – ekonomskimi, kulturnimi, izobraževalnimi in življenjskimi navadami.
Starejši odrasli na Kitajskem podeželju navadno hodijo spat prej, prej vstajajo in imajo slabšo kakovost spanja kot njihovi vrstniki bele rase ali prebivalci mestnih območij.
Raziskave kažejo, da se demenca pogosteje pojavlja na podeželju kot v njenih razvitih delih.
V knjigi, Zakaj spimo, avtor Matthew Walker, opozarja, da nižja spalna učinkovitost starostnikov, vpliva na večjo umrljivost, slabše telesno zdravje in tudi slabšo kognitivno funkcijo. Poudarja še, da nimajo vsi starostniki, ki imajo težave s spanjem, demence. Včasih je vzrok zmanjšanje pozornosti, nestabilnega duševnega zdravja, telesnih tegob in slabšega spomina, le kronično moteno spanje.
Je več kot 8 ur spanja že tvegano?
V povprečnem obdobju spremljanja študije, ki je trajalo 3,7 leta, je bila demenca diagnosticirana pri 97 od 1.982 udeležencev.
Povprečna starost udeležencev na začetku raziskave je bila 70,05 leta. Ženske so predstavljale 59,6 % vzorca, 83 % jih je bilo starih od 60 do 74 let, 38,2 % udeležencev pa je bilo brez formalne izobrazbe.
Tveganje za demenco je bilo za 69 % večje pri osebah, ki so spale več kot 8 ur, v primerjavi s tistimi, ki so spale od 7 do 8 ur. Prav tako je bilo tveganje dvakrat večje pri tistih, ki so šli spat pred 21. uro, v primerjavi z osebami, ki so šle spat ob 22. uri ali pozneje.
Med osebami, pri katerih se med raziskavo ni razvila demenca, so bile izhodiščne metrike dolgega časa v postelji (TIB = time in bed), zgodnjega in srednjega časa spanja ter zgodnjega in poznega časa vstajanja “pomembno povezane” z večjim zmanjšanjem upadanja kognitivnih sposobnosti.
Spoznanja, omejitve študije in več vprašanj
Kljub zadovoljivemu vzorcu, edinstvene populacije in prilagoditve dejavnikom, kot so starost, spol, izobrazba in drugi je dr. Beeri izpostavila, da rezultati ne kažejo na vzročno povezanost. Raziskovalci tudi niso mogli natančno opredeliti razlogov za starostne razlike pri upadanju kognitivnih sposobnosti, prav tako pa so tudi razlike med spoloma pri kognitivnih rezultatih še vedno “slabo razumljene”.
Študija tudi ni upoštevala simptomov, povezanih z razpoloženjem, ali dnevnega spanja, ki je med starejšimi odraslimi na kitajskem podeželju pogosto.
Večji omejitvi študije, ki ju velja omeniti sta zagotovo komponenta samo poročanja in kratko obdobje spremljanja.
Ker so bili udeleženci študije samo iz ene regije na Kitajskem, so raziskovalci pozvali k previdnosti pri posploševanju rezultatov na druge populacije.
Za zdaj vam torej ni treba čakati na določeno uro, da se odpravite spat ali dejstvo, da spite preveč. Slovenska zdravstvena organizacija in vse smernice še vedno priporočajo povprečno osem ur spanja, ne glede na starost.
