Travma je enkraten dogodek ali več ponavljajočih se dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti in so v človeku izzvali strah, nemoč ali grozo. Lahko so bili smrtno nevarni, lahko jih je človek le doživljal kot življenjsko ogrožajoče in nevarne. Zaradi dogodka se je lahko močno vznemiril, prestrašil in odreagiral z zamrznitvijo ali burnim odzivom, kot sta napad ali pobeg.
Najhujši travmatični dogodki so posledica doživetega nasilja, izkušnja vojne, naravne nesreče in smrt bližnjega. Močno travmatične so tudi druge izgube, kot so ločitev od ljubljene osebe (razveza, odselitev otrok na svoje, sprememba bivanja, službe …). Včasih lahko kot travmatično izkušnjo doživite tudi ob bolj milih in na videz manjših konfliktih situacijah, kot so nesoglasje z nekom, ki vam veliko pomeni, ko vas nekdo zavrne, ali zavrača hrano, ki ste jo pripravili …
Vsaka travmatična izkušnja v človeku prebudi nelagodje in neprijetne čustvene odzive (strah, jeza, razočaranje, bes …). To zamaje notranje ravnovesje in vodi v splošen odziv telesa (napetost, neprijetna vročica, ščemenje, zaprt pretok energije, nepojasnjene bolečine …), ki se mu lahko pridružijo še slabe misli.
Strokovnjaki programa OMRA opozarjajo na pet stvari, ki jih ne rečemo človeku, ki je doživel travmatičen dogodek.
1. Namesto “To je zdaj preteklost.” recimo raje: “Zdaj si na varnem.”
Ljudje z izkušnjo travme vedo, da je to del njihove preteklosti, vendar se jim kljub temu zdi, da se jim dogaja v sedanjosti. Namesto da travmatiziranega poskušamo prepričati, da je travmatičnih dogodkov že davno konec, mu raje zagotovimo, da je v sedanjosti varen.
2. Namesto “Z nekom se moraš pogovoriti o tem.” recimo raje: “Tukaj sem, če bi se rad o tem s kom pogovoril.”
Travmatizirani so svojo zgodbo morda povedali že tolikokrat, da jim to ne pomaga več. Ponovno pripovedovanje lahko celo povzroči, da podoživijo travmatično izkušnjo. Namesto tega jih preprosto opomnimo, da smo jim pripravljeni prisluhniti, če si tega želijo.
3. Namesto “Stvari se bodo izboljšale.” recimo raje: “Čutim, kako te boli.”
Marsikdaj nas zamika, da bi bolečino travmatiziranega poskušali odpraviti tako, da bi opozorili na pozitivno plat. Vendar si lahko travmatizirani takšna prizadevanja razlaga kot poskuse omalovaževanja njegove bolečine. Namesto tega mu raje zagotovimo, da smo dojemljivi za njegova čustva in ga povabimo, naj jih izrazi.
4. Namesto “Čas je, da greš naprej.” recimo raje: “Stal/a ti bom ob strani.”
Travmatizirani ne morejo najti izhoda iz podoživljanja travmatičnih izkušenj zgolj z močjo misli ali volje. Če bi lahko, bi to že storili. Namesto da pritiskamo nanje, naj si opomorejo, jim dajmo vedeti, da jim stojimo ob strani, medtem ko okrevajo, in da se zavedamo, da gre za dolgotrajen proces.
5. Namesto “Dovoli mi, da ti pomagam.” recimo raje: “Kako ti lahko pomagam?”
Okrevanje po travmi poteka vsakič drugače, zato je težko vedeti, kako pomagati določenemu posamezniku. Nikar ne domnevajmo, da prav mi najbolje vemo, kako to storiti. Raje ga odkrito vprašajmo, kako mu lahko pomagamo, saj sam najbolje ve, kaj potrebuje.
Na spletni strani OMRA je še več uporabnih nasvetov in priporočil, kako ravnati za boljše duševno zdravje. Organizirajo pa tudi številne brezplačne dogodke. Nova brezplačna delavnica bo organizirana konec maja.
Vabljeni na spletno delavnico OMRA: Prepoznajmo osebnostne motnje med nami
31. maja 2024, program OMRA organizira brezplačno delavnico Čustveni vrtiljak odnosov: prepoznajmo osebnostne motnje med nami. Delavnica bo potekala na spletni platformi ZOOM, od 9.00 – 14.30 ure. Na delavnico se prijavite tukaj. Več o vsebini in poteku delavnice najdete na tej povezavi.
