“V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij,” ugotavljajo na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Njihovo število bo še naraščalo. Je morda kakšna alergija, ki še zlasti narašča, oziroma izstopa? “V porastu je alergija na pelod ambrozije, saj se ta invazivna tujerodna vrsta širi,” pravi asist. Peter Kopač, specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki.
Vsak četrti Slovenec s simptomi alergijskega rinitisa
Medtem ko veliko ljudi spomladi in poleti z veseljem opazuje bohotenje cvetlic in dreves s svojimi cvetovi, cvetni prah za druge pomeni povsem nasprotno – slabšo kakovost življenja. Če Evropske statistike primerjamo s Slovenijo, ugotovimo, da ima težave z alergijskim rinitisom vsak četrti Slovenec. Težave z zgornjimi dihali, ki jih povzroča alergijsko vnetje nosne sluznice, pogosto spremlja še vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov.
Za osebe z alergijskih rinitisom je torej ključno, da spremljajo koledar in napovedi cvetenja rastlin, ki jim povzročajo nezaželene reakcije. Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano se v nižinah denimo ravno zdaj zaključuje sezona breze, podaljšujeta jo sorodna gaber in hrast. Prehajamo v obdobje trav, v Primorju se je sezona že začela.
Redne napovedi lahko spremljate tu.
