Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za Svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018, deluje s sloganom »Spoznaj svoje številke – Poznaj svoj krvni tlak«, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka.
Letos se Slovenija svetovni akciji ozaveščanja o problematiki in resnosti posledic nezdravljene hipertenzije pridružuje z akcijo “Maj mesec meritev 2017”, v okviru katere ves maj v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po celotni Sloveniji potekajo brezplačne meritve krvnega tlaka ter je celoten mesec maj posvečeno ozaveščanju slovenske populacije o nevarnostih nespoznane in nezdravljene arterijske hipertenzije.
Rešite KVIZ in spoznajte svoje številke!
Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 % takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka in so zato bolj izpostavljeni povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt.
Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Hipertenzija je sicer odgovorna za približno 9,4 milijonov smrti vsako leto, visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri otrocih. V veliki meri se vzroke za hipertenzijo da razložiti z dejavniki okolja, kot so prevelika teža, pretiran vnos alkohola in kuhinjske soli in pomanjkanje telesne aktivnosti. Več vrst zdravil dokazano učinkovito zniža krvni tlak, da preprečimo neželene srčno-žilne zaplete zvišanega krvnega tlaka. Kljub temu, da so ta zdravila dosegljiva, globalni podatki nakazujejo, da se manj kot polovica ljudi, ki ima zvišan krvni tlak, tega tudi zaveda. Med tistimi, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, jih ima manj kot tretjina urejen krvni tlak po sedaj veljavnih priporočilih ciljnih vrednosti.
V ta namen bo na spletni strani www.hipertenzija.org dostopen tudi spletni vprašalnik kamor bi želeli, da vnesete svoje meritve krvnega tlaka in še nekaj dodatnih podatkov.
Na novinarski konferenci ob Svetovnem dnevu hipertenzije so najuglednejši predstavniki stroke spregovorili o razsežnostih problema hipertenzije v Sloveniji ter o načinih obvladovanja te bolezni:
asist. dr. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., Predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo, je predstavila nevarnost hipertenzije, “tihega ubijalca”:
“Pojavnost hipertenzije v svetu se bo zviševala, ne zniževala, Slovenija pa temu trendu sledi.
Vzrokov za hipertenzijo je več – genetika in starost, na katera ne moremo vplivati, ter nezdrav način življenja. Na slednjega lahko zelo vplivamo – morali bi se več gibati, ohranjati normalno težo in uživati čim manj soli. S tem lahko veliko sami naredimo in preprečimo nastanek hipertenzije kljub genetski predispoziciji. Posledice nezdravljene hipertenzije so lahko usodne, saj lahko pride do možganskega ali srčnega infarkta, odpovedi tako srca kot tudi ledvic, z nezdravljenim krvnim tlakom pa je močno povezana tudi demenca. Pomembno je, da svoj krvni tlak redno spremljamo in da s kakovostnimi merilniki krvnega tlaka tudi doma sami izvajamo meritve. Na ta način lahko hipertenzijo pravočasno prepoznamo in jo zdravimo. Če samo za 2 mm znižamo krvni tlak, tveganje za umrljivost zaradi ishemične bolezni srca zmanjšamo za 7%, tveganje za umrljivost zaradi možganske kapi pa kar za 10%!”
mag. Primož Dolenc, dr. med., Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana, je predstavil rezultate akcije meritev krvnega tlaka ob svetovnem dnevu v letu 2016:
“Vsako leto ob Svetovnem dnevu hipertenzije preverjamo vrednosti krvnega tlaka pri udeležencih akcije. V lanskem letu je bil odziv zelo dober, v enem tednu smo pridobili 2600 meritev. Podatki so pokazali, da pogostost hipertenzije v Sloveniji velika, saj jo ima skoraj polovica odraslih. Rezultati so podobni kot pri usmerjenih epidemioloških raziskavah, zato menimo, da nam meritve, opravljene ob Svetovnem dnevu hipertenzije precej povejo o stanju hipertenzije v Sloveniji. Lani smo odkrili veliko število udeležencev, ki so imeli visok krvni tlak, vendar se niso zdravili, precej visok pa je bil tudi odstotek tistih, ki se zaradi hipertenzije zdravijo, pa imajo kljub temu visok krvni pritisk (59%).”
prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol., Nacionalni inštitut za javno zdravje, je opozorila na nevarnost pretiranega vnosa soli v prehrano:
“Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Zato je bil v letu 2010 sprejet prvi Akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije in prvi uspehi so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah v petletnem obdobju zmanjšal za 9%.”
prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom Trebnje, Katedra za družinsko medicino, UL MF, je spregovorila o vlogi družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov s povišanim krvnim tlakom:
“Bolniki z povišanim krvnim tlakom predstavljajo petino vseh obiskovalcev naših ambulant. Običajno imajo pridružene tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, kar zahteva celostno in dolgotrajno, praviloma doživljenjsko zdravljenje in nadzor vseh dejavnikov tveganja v zmanjšanju tveganja za srčno žilne dogodke. Celostna in kontinuirana obravnava bolnika pa je ena od značilnosti pristopa zdravnika družinske medicine, ki vodi večino bolnikov z arterijsko hipertenzijo, posebno če gre za esencialno arterijsko hipertenzijo pri ljudeh, brez zapletov hipertenzije. Ker visok krvni tlak ne boli – bolniki praviloma nimajo težav zaradi povišanega krvnega tlaka, zato se pri obvladovanju krvnega tlaka srečujemo s problemom sodelovanja v zdravljenju. Prav slabo sodelovanje v zdravljenju je glavni dejavniki, ki vodi v nedoseganje zastavljenih ciljev zdravljenja.”
Doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, je opozorila na dejstvo, da je hipertenzija vedno večja težava pri otrocih:
“Med pomembnimi rizičnimi dejavniki za srčno-žilna obolenja pri mladih je hipertenzija, ki se prične že v obdobju mladostnika. Incidenca po 14. letu je med 7-9% pri dekletih in 10-13% pri fantih, odvisno od načina meritve. V zadnjih 20 letih zaradi nezdravega življenskega sloga narašča, delno z naraščanjem incidence debelosti. Mladostniki s hipertenzijo so večinoma
asimptomatski, torej ne kažejo simptomov bolezni, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje, ustrezno vrednotenje in zdravljenje. Razvoj bolezni pa pri mladostnikih preprečujemo z zdravim načinom življenja že v mladosti.”
Ernica Jovanović, dipl. med. ses., glavna med sestra KO za hipertenzijo, UKCL je izpostavila pomen dela in partnerskega odnosa medicinske sestre s pacienti KO za hipertenzijo:
“Medicinske sestre imamo kot članice zdravstvenega tima pomembno, včasih ključno vlogo v procesu zdravljenja bolnika s hipertenzijo na vseh ravneh, tako preventivnem kot kurativnem področju, saj smo največkrat prve in zadnje v verigi obravnave bolnikov, imamo veliko možnosti in priložnosti, da vzpostavimo pristni kontakt in pridobimo njihovo zaupanje (partnerski odnos). Ob bolniku prebijemo veliko časa, zato lahko pridobimo informacije o njegovem življenjskem stilu, razvadah, navadah.”
Ivanka Brus, mag. farm., spec., Lekarniška zbornica Slovenije, je poudarila pomen lekarniške skrbi za hipertenzijo in predstavila vlogo farmacevta:
“Farmacevti moramo bolnike poučiti o pravilni rabi zdravil, jim svetovati pri samozdravljenju, jih ozaveščati o dejavnikih, ki vplivajo na izide zdravljenja z zdravili. Bolnike učimo tudi pravilne samokontrole krvnega tlaka, opozarjamo na dejavnike, ki vplivajo na vrednost meritev, svetujemo nakup primernega merilnika, spodbujamo k beleženju meritev, pomagamo pri pravilni interpretaciji rezultatov ali drugače motiviramo za zdrav način življenja. Naše dolgoletne izkušnje kažejo, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja nepravilna uporaba zdravil. Bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pogosto jemljejo več zdravil, bodisi zaradi same hipertenzije ali drugih sočasnih obolenj. Bolnik mora dobro poznati svoja zdravila in dobro je, da ima vedno pri sebi seznam zdravil.”
Nina Božič, dr. med., specializantka, Klinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana, je predstavila akcijo MMM2017 – mesec meritev maj 2017:
“Letos aktivnostim ob dnevu hipertenzije posvečamo ves mesec, saj je hipertenzija zelo resna težava in je en dan, namenjen ozaveščanju, občutno premalo. Letos se je aktivnostim ob Svetovnem dnevu hipertenzije Sveetovni ligi za hipertenzijo pridružilo tudi Mednarodno združenje za hipertenzijo, v aktivnostih sodeluje 87 držav po vsem svetu. Z akcijo Maj mesec meritev 2017 želimo krvni tlak izmeriti 25 milijonom prebivalcev, ki v zadnjem letu niso imeli opravljene meritve, izpostaviti potrebo po pogostejšem presejanju in motivirati vladne organizacije za izboljšanje lokalnih zmožnosti presejanja. Želimo si, da bi z našimi meritvami prepoznali ljudi s povišanim krvnim tlakom, ki bi posledično prejeli ustrezno zdravstveno obravnavo.”
Jurij Čižmek, bolnik Kliničnega oddelka za hipertenzijo, UKC Ljubljana, ki je predstavil osebno izkušnjo z nevarno hipertenzijo
“Preden me je zadela kap, si več kot 20 let nisem izmeril krvnega tlaka. Razen občasne utrujenosti ali napetosti nisem čutil nikakršnih znakov, še to sem potisnil na stran, zase sem vedno trdil, da sem zdrav. Ko se ti zgodi nekaj takega, pa se ti življenje kar naenkrat popolnoma ustavi in obrne na glavo.”
