Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek “tihi ubijalec”. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi), v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar. Kar pomeni, da je okoli 75 odstotkov svetovnih bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Po vsem svetu hipertenzija vsako leto terja 10 milijonov življenj.
Na novinarski konferenci ob Svetovnem dnevu hipertenzije so najuglednejši predstavniki stroke spregovorili o razsežnostih problema hipertenzije v Sloveniji ter o načinih obvladovanja te bolezni.
dr. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo, UKC Ljubljana, in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo:
Skrb vzbujajo podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Hipertenzija predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za omenjena težka bolezenska stanja (možganska kap, okvare srca …). To ni le številka na nadlahti pač pa deluje na celo telo in ga zelo prizadene v kolikor ni prepoznana in zdravljena.
prof. Maja Petek-Šter, dr. med., spec. druž. med, Združenje zdravnikov družinske medicine, Zdravstveni dom Trebnje:
Preventiva zvišanega krvnega tlaka in prepoznava bolnikov z arterijsko hipertenzijo sta dva ključna koraka, kjer ima ob javnozdravstvenih ukrepih pomembno vlogo tim družinske medicine na primarnem nivoju, ki vključuje tudi diplomirano medicinsko sestro z dodatnimi znanji z področja hipertenzije in bolezni srca in ožilja. Timska obravnava kjer se delo zdravnika in sestre dopolnjujeta je pripomoglo k povečanju znanja in večji vključenosti bolnikov v zdravljenje, kar se npr. kaže s samomeritvami krvnega tlaka, za katere velja, da prispevajo k večji zavzetosti bolnikov za zdravljenje in s tem bolje nadzorovanim krvnim tlakom. Seveda pa bolnik s hipertenzijo potrebuje celostno obravnavo po modelu bio-psiho-socialne obravnave, ki poleg obravnave hipertenzije obravnava tudi srčno-žilne dejavnike tveganja in spremljajoča stanja, tako telesnih, kot duševnih in socialnih težav.
Ernica Jovanović, dipl.m.s., glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za hipertenzijo, UKC Ljubljana:
Misli, želje in dejstva v obravnavi bolnikov s hipertenzijo in ostalih ranljivih skupin prebivalstva, ki imajo prisotne dejavnike tveganja, za nastanek srčno žilnih bolezni, so usmerjene v ozaveščanje o zdravem načinu življenja na področju promocije zdravja, v katerega se medicinske sestre aktivno vključujemo. Cilj je motiviranost za lastno zdravje in kakovost življenja. Za vse to so potrebne strategije in programi, ki omogočajo enotno in z dokazi podprto delovanje usposobljenega zdravstvenega kadra. Z odprtjem referenčnih ambulant, je bil dosežen velik korak v obravnavi ljudi s hipertenzijo. Izobraževalni programi za delo medicinskih sester v referenčnih ambulantah, so skrbno načrtovani, kar dokazujejo pozitivni rezultati v prvih letih delovanja. Dobro pripravljeni in zastavljeni programi z dolgoročnimi cilji so ključ do uspeha.
Ivanka Brus, mag. farm., spec., nacionalna koordinatorica Programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri LZS:
Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) je že leta 1999 aktivno pristopila k izvajanju številnih programov farmacevtske skrbi (FS) za izboljšanje ravni oskrbe kroničnih bolnikov v lekarnah na osnovi projektov EuroPharmForuma. Glavni cilj programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji v lekarnah je svetovanje pacientom o varni in pravilni uporabi zdravil na recept in brez recepta ter prehranskih dopolnil, kakor tudi izboljšanje nadzora nad pacientovim povišanim krvnim tlakom, ki vključuje občasno preverjanje krvnega tlaka za prebivalce in svetovanje o zdravem življenjskem slogu. Vsak bolnik, ki je vključen v program FS prejme zanj narejeno osebno kartico zdravil, kjer so vpisana vsa zdravila, ki jih prejema in kartonček Moj krvni tlak v katere vpisuje meritve krvnega tlaka ter po potrebi predlagane rešitve za težave povezane z zdravili. Magister farmacije pa mora ob vsakokratni izdaji zdravila na obnovljiv recept opraviti skrbno farmacevtsko obravnavo. Potreba po izvajanju pregleda terapije se z obnovljivimi recepti še veča. Izvajanje programa farmacevtske skrbi je koristno za pacienta oziroma družbo v smislu pozitivnih terapevtskih izidov in s tem zmanjševanje stroškov zdravstvenim zavarovalnicam.
Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. tehnol., Nacionalni inštitut za javno zdravje:
Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca). Za odrasle je varen dnevni vnos soli do 5 gramov (ena majhna čajna žičk), vključno z zaužito soljo v živilih/obrokih. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli (kruh, suhomesnati izdelki, konzervirana hrana), dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Prvi uspehi desetletnega akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije (2010 – 2020) so se že pokazali, saj se je vnos soli pri prebivalcih Slovenije zmanjšal za približno 10 %. Akcijski načrt je, kot prvi na področju preoblikovanja živil, nastal na podlagi nacionalnih raziskav in je prilagojen značilnostim naše države in njenih prebivalcev ter zato uspešen in predstavljen kot primer dobre prakse tudi v svetovnem merilu.
