“Superživila”, “hrana moči”, “top 10 živil” – vas ti naslovi pritegnejo? Priznajte, da ste vsaj enkrat nasedli napisom na živilih, ki obljubljajo skorajda nadnaravne moči.
Taka živila naj bi vsebovala večjo količino določenih hranil v primerjavi z ostalimi živili. Sam pojem je sila privlačen, predvsem za tiste, ki v zdravje vlagajo veliko časa in tudi denarja.
Opredelitve »superživilo« ne boste našli v noben pravilniku, navaja dietetičarka Zala Mlinšek, mag.inž. prehrane.
Dodaja še, da priljubljene goji jagode niso nič bolj zdrave v primerjavi z zeljem.
Zanimivo …
Od kod izvira izraz superživilo? Izraza se niso spomnili strokovnjaki za prehrano ali dietetiki pač tržniki v začetku 20. stoletja okoli prve svetovne vojne. Družba United Fruit Company je začela oglaševalsko kampanjo za promocijo svojega velikega uvoza banan in takrat izdalo razne brošure o koristnosti banan.
Sprva je podjetje oglaševalo praktičnost banan v vsakodnevni prehrani, saj so poceni, hranljive, lahko prebavljive, na voljo povsod, dobre kuhane in nekuhane, narava pa jih je zaprla v embalažo, odporno na bakterije. Da bi ljudi pripravili do tega, da bi jedli več, so predlagali dodajanje banan v kosmiče za zajtrk, v solate za kosilo in ocvrte z mesom za večerjo.
Priljubljenost izraza pa je strmo narasla, ko je bil potrjen v medicinskih revijah, saj so zdravniki objavili svoje ugotovitve o bananini dieti za zdravljenje bolezni, kot sta celiakija in sladkorna bolezen. Ameriško zdravniško združenje je objavilo, da bi banane v otroški prehrani olajšale celiakijo ali jo pozdravile (glutena kot pravega krivca takrat še niso odkrili). Banane so kmalu postale simbol zdravja, mame pa so jih umeščale v prehrano svojih otrok, tudi če niso imeli celiakije. Družba United Fruit Company je te zdravstvene koristi vključila v svoje promocijsko gradivo, tiskane medije pa so polnili naslovi o bananini dieti.
Ko boste naslednjič pri brskanju na Instagramu naleteli na mamljive objave samooklicanih prehranskih strokovnjakov o superživilih, se spomnite, da so superživila tista, ki jih lahko kupite na tržnici. Za prave prehranske nasvete se obrnite na strokovnjake.
Zelje, stročnice, skyr (jogurt z nižjo vsebnostjo maščob in višjo vsebnostjo beljakovin), losos, jajca ter sadje in zelenjava – to so SUPERŽIVILA.
Foto: Profimedia
