Kaj to pomeni in nekaj nasvetov za preprečevanje oziroma upočasnjevanje napredovanja venske bolezni, podaja specialistka dermatovenerologije prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike, ki dodaja, da če v vročini dlje časa stojimo ali sedimo, kar že tako povzroča zastajanje krvi v venah, to lahko poslabša vensko bolezen ali prispeva k njenemu nastanku. “Venska bolezen je genetska, vendar k njenemu nastanku pomembno prispevajo vnetni procesi. Ob zastajanju krvi v venah, se v venah poveča pritisk, ob tem se pričnejo kopičiti vnetne celice, ki v stenah ven in njeni okolici sprožijo vnetni proces, ta pa prispevka k nastanku venske bolezni – krčnih žil – bodisi zaradi popuščanja venske stene ali zaradi poslabšanja delovanja venskih zaklopk,” razloži.
Kaj početi in česa raje ne?
Po besedah dr. Planinšek Ručigajeve sta za osebe z vensko boleznijo zelo priporočljiva hoja in plavanje v hladni vodni, denimo v jezeru, reki, bazenu. Kot pojasni, voda ustvarja pritisk na vene, kar nanje ugodno deluje. Prav tako je priporočljivo tudi prhanje s hladno vodo od prstov navzgor, lahko le po nogah, lahko pa po celem telesu. “Knajpanje pa osebam s krčnimi žilami odsvetujemo. Kdor ima vensko bolezen, se mu bodo v vroči vodi vene še bolj razširile in čeprav topli vodi sledi hladna, se vene ne bodo tako hitro skrčile nazaj,” razloži.
Ker hoja krepi mišice in s tem omili zastajanje venske krvi, se vsem, ki imajo vensko bolezen svetuje vsaj pol ure neprekinjene hoje na dan, še več pa je še bolje, meni sogovornica. Pove, da naj bi ugodno vplivalo tudi nošenje nizkih pet, saj so raziskave pokazale, da je najboljša moč stiskanja mišic v golenih in stopalih (s tem pa tudi stiskanje ven), ob nošenju pet visokih od dva in štiri centimetre.
Pri dolgotrajnem sedenju naj bodo noge dvignjene, poleg tega čim večkrat aktivirajmo mišice: stopalo gibajmo gor in dol, premikajmo ter krčimo tudi prste na nogah.
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike
Kaj pa savnanje?
Dr. Planinšek Ručigajeva pravi, da osebam z vensko boleznijo, ki se ne želijo odpovedati savnanju, svetuje, da se v savno odpravijo zvečer in če je mogoče, naj v času savnanja noge vodoravno dvignejo in izvajajo stopalne vaje. “Ko gredo iz savne, naj se oprhajo s hladno vodo in oblečejo kompresijske nogavice oziroma namestijo povoj, v vsakem primeru pa naj se po savnanju izogibajo daljšemu stanju,” opozori.
Venska bolezen ni le lepotna težava
Krčne žile niso zgolj lepotna težava, niti tiste drobne, tako imenovane metličaste, pajkaste vene, poudari dermatovenerologinja. “Gre le za enega od znakov venske bolezni oziroma venskega popuščanja. Če nam ob krčnih žilah otekajo noge, nas pogosto srbijo oziroma imamo v nogah neprijeten občutek, običajno pomeni, da je bolezen že tako napredovala, da se bo brez zdravljenja le še slabšalo, zato je smiselno k zdravniku,” pravi.
Po besedah dr. Planinšek – Ručigajeve se ob pojavu težav svetuje uživanje venoaktivnih zdravil, ki so na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta. Venoaktivna zdravila namreč upočasnjujejo proces vnetja ali ga celo nekoliko zavrejo, ne morejo pa ga popolnoma prekiniti. Pravzaprav se svetuje uživanje teh zdravil ves čas, tudi, kadar je bolezen že tako napredovala, da je potrebna še kakšna druga oblika zdravljenja. “Kadar so vene že zelo razširjene, je potrebno nošenje kompresijskih dolgo-elastičnih povojev ali nogavic, ki jih oseba nosi čez dan, ponoči pa odstrani. Te preprečujejo, da bi se široke vene še bolj raztegovale oziroma jih celo stisnejo, da zaklopke v venah delujejo pravilno in pošiljajo kri proti srcu. Kompresijske povoje in nogavice je treba uporabljati ves čas oziroma do posega, s katerim se odpravi nepravilno delujočo veno, saj se v primeru prenehanja nošenja stanje zelo hitro poslabša,” pove.
Zdravljenje manjših ven lahko poteka tudi z vbrizganjem sklerozantnega sredstva (v obliki tekočine ali pene), ki vzdraži veno, da se zlepi in na ta način zapre. Dele nedelujočih velikih ven so včasih kirurško odstranjevali, danes pa se izvajajo tako imenovani endovenski postopki, ki z različnimi termičnimi ali netermičnimi metodami vzdražijo vensko steno, da se ta zlepi oziroma zapre.
Zdravljenje razjed
Zadnji stadij venskega popuščanja oziroma venske bolezni pa je nastanek ran in razjed, še razloži sogovornica. “Te zdravimo lokalno, z aplikacijo različnih oblog in z nanašanjem mazil na kožo okoli ran. Poleg tega predpišemo nošenje kratko-elastičnih povojev, ki jih ima oseba na nogah več dni (se ne odstranjujejo čez noč kot dolgo-elastični), in dokazano skrajšajo čas celjenja,” sklene dr. Tanja Planinšek Ručigaj.
