Če se trenutno počutite pod stresom, niste edini. Četrtina Kanadčanov poroča, da je večino dni pod stresom, skoraj polovica Kanadčanov pa pravi, da se je njihova raven stresa od začetka pandemije povečala. Podobno so pred leti opozarjali tudi v Sloveniji z akcijo Ustavi se.
Zaradi stresa lahko ljudje dejansko postanejo bolj egoistični in požrešni.
Stres vpliva različno in na več načinov, na naše telo, um in vedenje. Pred kratkim je skupina raziskovalcev preučevala, kako stres vpliva na velikodušnost in kako se odzivajo različni posamezniki. Želeli so razumeti, kako delujejo in medsebojno vplivajo stresni hormoni, možganski odzivi in misli.
Stres vpliva na altruizem
Udeležence v študiji so prosili, naj darujejo različnim dobrodelnim ustanovam. Opazovali so, kako so ravnali, če so bili ob tem izpostavljeni stresu.
Udeleženci so prejeli 20 evrov, ki so ga lahko darovali ali obdržali zase. Večina udeležencev je denar obdržala, a kljub temu bila pripravljena podpreti dobrodelni namen.
Ko pa so bili udeleženci izpostavljeni pritiskom in stresu (merili so nivo stresnega hormona kortizola), se je njihova dobrodelnost zmanjšala in negativno vplivala na altruizem – njihovi telesni odzivi na stres so zmanjšali altruizem. Še posebno pri tistih, ki nimajo sposobnosti, da bi se vživeli v stiske drugega, ki je posebna vrlina.
Kako stres vpliva na možgane
Raziskovalci so v nadaljevanju raziskave z magnetno resonanco merili možgansko aktivnost udeležencev med darovanjem, tako pred, kot po doživetem stresu.
Ugotovili so, da je predel v možganih (dorsolateralna prefrontalna skorja), ki nadzoruje altruizem, povezan tudi s kortizolom. Stresni hormon kortizol je spremenil vzorce aktivacije v tem predelu možganov in negativno vplival na altruistično vedenje.
To je pomembna ugotovitev, ki nam pomaga razumeti, kako pomembno se je sproščati, se povezovati z drugimi in se odprto pogovarjati.
Ugotovitve študije so pomembne, ker razkrivajo in opozarjajo na več stvari:
- Pomagajo razumeti povezavo med odzivi telesa na stres in spremembo naše pripravljenosti pomagati drugim.
Družba je odvisna od pripravljenosti ljudi, da delijo, sodelujejo in pomagajo. Altruizem je gradnik družb – visoka raven stresa, o kateri poročajo številni Kanadčani, predstavlja potencialni dejavnik tveganja. - Niso vsi ljudje enaki: ne odzivajo se vsi enako, ko so pod stresom.
Pomembno je prepoznavanje značilnosti, ki vplivajo na dovzetnost za stres. - Ugotovitve nakazujejo možno strategijo za preprečevanje negativnih posledic stresa.
Prizadevanja in ukrepi, ki zmanjšujejo raven stresa, lahko izboljšajo altruizem in posledično pripomorejo k bolj prijetnemu družbenemu okolju.
Ste človek, ki rad pomaga in ustvarja lepše dni za svoje bližnje? Napišite svoje izkušnje in pomagajte tudi drugim, da postanejo boljši ljudje na forumu Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi.
Vir: https://neurosciencenews.com/stress-altruism-20621/
