Nova raziskava, objavljena v okviru srečanja radiologov (Radiological Society of North America – RSNA) je pokazala, da je mogoče preko CT slikanja ugotoviti prve znake, ki napovedujejo kronični stres. To so predvsem povečana prostornina nadledvičnih žlez, kar je povezano s povišanim kortizolom, obremenitvijo organizma (allostatic load) in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni ter prezgodnjo smrt.
Zakaj je težko odkrivati stres
Stres razumemo kot čustveno ali psihično stanje. Težko ga objektivno ocenjujemo in prav tako težko preverjamo, kako in koliko (dolgoročno) vpliva na fizično zdravje. V članku Študija ACE razkriva presenetljive povezave med boleznimi in otroškimi travmami smo že predstavili posledice obremenjujočih izkušenj (velika stopnja stresa zaradi zanemarjanja ali nasilja) iz otroštva na razvoj bolezni v odraslosti. Podobnih raziskav je v zadnjih letih vse več dostopnih. V medicini je kljub razširjenosti problematike primanjkovalo orodij za preverjanje. Doslej so stres merili z anketami, meritvami kortizola ali vnetnimi kazalniki. Vse to daje le delni ali trenutni vpogled. Dolgoročni “učinek” stresa je tako ostajal večinoma neviden, kar lahko potrdijo ljudje s kroničnimi bolečinami, izgorelostjo, oblikami zasvojenosti in kroničnimi boleznimi.
Prelomnica: AI + rutinski CT = biološki kazalnik stresa
Z napredkom umetne inteligence se bo, kot kaže, to lahko spremenilo. Raziskovalci1 z ameriške univerze so razvili globoko učeči (deep-learning) model, ki prebere rutinske rentgenske in CT slike prsnega koša in izračuna prostornino nadledvičnih žlez – parameter, ki ga imenujejo indeks volumna nadledvične žleze (Adrenal Volume Index – AVI).
V skupini skoraj 2.842 oseb je pokazalo, da je večji AVI močno povezan z:
- Povišanim nivojem kortizola, tudi do mejnih vrednosti
- Višjo obremenitvijo telesa (allostatic load) – povečane posledice fizioloških sprememb, ki so povezane s kroničnim stresom
- Višjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, srčno popuščanje in prezgodnjo smrt.
Pred nami je prvi potrjeni, slikovni in s tem objektivni biološki kazalnik kroničnega stresa, ki ne zahteva dodatnih testov, novih posegov ali izpostavljenosti sevanju, če pacient rentgensko sliko že ima.
Zakaj je to pomembno ne le za posameznika
Kronični stres že dolgo poznamo kot dejavnik, ki prispeva k številnim boleznim – od težav s srcem, imunsko oslabelostjo, prebavnimi motnjami, do težav v duševnem zdravju. Vendar je težko oceniti, kdo je “visoko obremenjen”. Novo orodje lahko že na podlagi obstoječih slik oceni, da telo nosi veliko več stresa, kot je videti navzven.
To odpira številne priložnosti za:
- Preprečevanje: če zdravniki na podlagi CT posnetkov zaznajo povišan indeks volumna nadledvične žleze, se lahko prej ukrepa – npr. spreminjanje življenjskega sloga, obravnava stresa, spremljanje zdravja srca ipd.
- Raziskave: lahko bodo sledile nove študije, ki bi preučile, kako kronični stres vpliva na srce, metabolizem, imunski sistem …
- Osveščanje: slike so pokazale, da stres ni le v glavi in ima objektivne posledice za telo.
Tudi “digitalni stres” je del zgodbe
V digitalno prepletenem svetu vse pogosteje govorimo o pojavu, ki ga imenujemo tehnostres (technostress) – stres , ki ga povzročajo hiter tempo, preobremenitev, pritisk, pomanjkanje odmora, “24-urna” dosegljivost in “online” življenje. Raziskave kažejo, da je tak stres povezan z anksioznostjo, depresijo in duševno izčrpanostjo.
Če bi se raziskave o slikovnem kazalniku stresa razširile tudi na mlajše generacije, vključno z delavci, ki delajo z UI, na daljavo ali pod hudo digitalno obremenitvijo, bi lahko dobili realno sliko o tem, koliko “ti stresi sodobnega sveta” vplivajo na telo.
Kaj pa to pomeni za nas kot posameznike in družbo
- Pomembno je, da ne jemljemo stresa kot nekaj nevidnega in neoprijemljivega — ima konkretne posledice.
- Če prejmete rentgensko ali CT sliko (npr. ob pregledu pljuč, prsnega koša …), ta posnetek lahko služi tudi kot opomnik: koliko stresa nosi vaše telo.
- Pri javnem zdravju: tehnologija omogoča, da se kronični stres spremlja tudi na družbeni ravni – ne le z vprašanji in anketami, temveč s slikovnimi podatki, kar lahko vodi v bolj ciljno usmerjene preventivne ukrepe.
Omejitve in slabosti študije
V okviru študije je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti. Na primer, študija je bila narejena na starejši populaciji (povprečna starost ~ 69 let). To pomeni, da še ne vemo, kako dobro bo ta kazalnik deloval pri mlajših generacijah.
Prav tako na podlagi povečanega volumna nadledvične žleze ne moremo sklepati, da bo nekdo zbolel. V teh primerih gre za povečano tveganje in ne napoved bolezni.
Potrebne bodo nadaljnje raziskave, da se preveri, kako lahko ta kazalnik vključimo v redno klinično prakso.
Raziskava, predstavljena v Neuroscience News, nazorno kaže: stres je več kot le osebno doživljanje. Na telesu pušča sled, ki jo je mogoče objektivno izmeriti. Čeprav to ni “rešitev vseh težav”, je velik korak k razumevanju, koliko hkrati z duševnim stresom trpi telo. In odpira pot k preventivi, zgodnjemu odkrivanju tveganj in morda tudi dolgoročno k bolj zdravemu življenju.
Za več meditacij vabljeni, da obiščite stran podkast meditacij – Harmonija Med.Over.Net.
Vas zanima, kako obremenjujoče so bile vaše izkušnje v otroštvu? Rešite ACE test in v primeru slabega rezultata poiščite podporo.
Opombe in viri:
1 Elena Ghotbi, dr. med. raziskovalka na medicinski fakulteti Johns Hopkins University School of Medicine in Baltimore iz Marylanda
https://neurosciencenews.com/ai-strss-body-29987/
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2451958824001088
https://www.nature.com/articles/s41598-024-65673-2
